Bela knjiga
Ramtha
Poglavje 15
Pozabljena
božanskost
Inkarnacija
ni bila nikoli mišljena kot ujetost. Nikoli ni bilo mišljeno, da bi trajala
večno. Bila je preprosto igra, v kateri ste lahko sodelovali, nova
pustolovščina v raziskovanju ustvarjalnosti in življenja. Toda kmalu ste se
izgubili v čutilih utelešenja in vaše telo je postalo vaša celotna identiteta.
Potopili ste se v snov te ravni, da ste postali človek negotov, človek strašen,
človek ranljiv, človek umrljiv element, ker ste pozabili na močno esenco
znotraj vas.
Ramtha
Nekoč je človek poznal svojo dediščino in svoje poreklo.
Nekoč je človek poznal Boga, ne kot esenco ločeno od svojega bitja, ampak kot
vzvišen Obstoj življenja, ki se nenehno nadaljuje in to je bila življenjska
sila, svojega božanskega in večnega sebe. Nekoč je človek to vedel. Postavil je
velike piramide, ki stojijo stoletja, da opominjajo človeštvo o ognju znotraj
vas, o Bogu znotraj človeka. Kljub vsem stvarem, ki so se zgodile skozi vašo
zgodovino, te piramide še vedno stojijo, kot simbol veličine in božanskosti
človeka.
V človeških začetkih na tej ravni – ko je človek še
vedel, da je Bog – je živel v istem telesu tisoče let, kajti moč, ki je dajala
telesu nesmrtnost, je bila čistost neomejene misli, ki jo je človek izražal v
stanju obstoja.
Človek, Bog/človek, je začenjal pozabljati, da je Bog, že
v svoji prvi izkušnji na tej ravni. Zakaj? Ker je ljubil to čudovito igrišče
snovi in ustvarjanje ter izkušanje tega, je to postalo vse kar je bilo
pomembno. In v svojem prizadevanju, da izrazi tukaj svojo ustvarjalnost – in z
vzdrževanjem vozila, ki mu je to omogočalo – je človek, čudovito bitje
neomejenega miselnega procesa začel izkušati omejene misli preživetja,
ljubosumje in posesivnost.
Človekovo bitje – njegova duša in Duh – sta večna. Nič ne
more nikoli tega spremeniti. Toda utelešenje, ki so si ga Bogovi ustvarili zase
iz gline zemlje, je občutljivo na misli nesmrtnih bitij, ki jih posedujejo.
Katerokoli misel človek sprejme in si jo dovoli čutiti, se bo manifestirala v
telesu, saj je utelešenje zadnji del človekovega kraljestva in ga podpira
miselni proces Boga, ki ga naseljuje.
Ko je Bog/človek začel izkušati odnos preživetja, je
pričel zmanjševati svojo moč misli, ki neti večno življenjsko silo v njegovem
telesu. In tako je telo začelo padati. Ko je telo začelo padati, je to
zmanjšalo človeško sposobnost, da bi razum potekal skozi um. Ko je človek začel
izgubljati svojo moč razuma, je začel strah prevzemati njegovo zavest. Ko je
element strahu postal stališče znotraj človekovega miselnega procesa, je
utelešenje pričelo trpeti zaradi sile in vpliva strahu: bolezni, okužbe, smrt.
Čeprav so bile prve civilizacije obdarjene z velikim razsvetljenjem,
so njihove neomejene misli začele polzeti v omejene misli, v pričakovanju smrti
in načinu preživetja. Ti načini preživetje, ki jih je povzročil strah pred
smrtjo, so se prenašali na naslednje generacije, to kar vi imenujete instinkt
za preživetje, ker karkoli človek misli, to postane vzorec znotraj njegove
celične in genetske zgradbe.
Bogovi so vstopili v omejenost snovi iz želje, da
izkusijo svojo ustvarjalnost v telesni obliki. Ko je človek kot Bog izkusil
odnos omejevanja na tej ravni, je nevede postal zaklenjen v telesno izkušnjo in
ko je vsak Bog izkusil smrt svojega prvega utelešenja, je prestopil v nekaj,
kar se imenuje Praznina. Ta Praznina je bil prostor – dimenzija svetlobe – ki
ni bila niti zavestno razumevanje Vsevednega Boga, niti ni bil to povratek
nazaj na raven snovi. Bog se ni mogel več vrniti na raven neomejene misli, ker
je sedaj vzdrževal v svojem miselnem procesu spremenjen odnos - omejitve.
Da bi Bog nadaljeval in napredoval v življenju – in
spoznal, da je to igrišče snovi lahko čudovita izkušnja – je bil zelo neučakan,
da se vrne sem. Tako je Bog prišel nazaj v drugem utelešenju, skozi seme
svojega lastnega potomstva, da bi se še naprej izražal v snovi in poravnal vse
omejene misli, katerim je dovolil, da so spremenile njegov miselni proces v
prejšnjem življenju. A ko je začel izkušate več vidikov te ravni, je Bog
doživel še eno spremembo in padel še globlje in globlje v omejitev. Tako se je
začel krog reinkarnacij na ravni izražanja.
Ko so se Bogovi vračali sem kot človek, vedno znova in
znova – da bi nadaljevali svojo pustolovščino v življenju – je raven postopoma
postala cel njihov pojem življenja in pozabili so na svoj izvor in dediščino.
Nič več si niso predstavljali Boga kot Vse kar je, Vse misli. Nič več niso
imeli vedenja, da se lahko vrnejo, če tako želijo na raven čiste misli,
neomejenega obstoja, na raven zavesti, ki so jo izražali od njegovega začetka.
Sklepali so, da lahko izkušajo samo omejene sfere, omejenih misli. Tako so se
druge ravni, ki izražajo zavest pojavile, kar vi imenujete omejena nebesa,
omejene sfere. In tam bi lahko po smrti telesa entitete, ki so pozabile najveličastnejšo
in najbolj preprosto raven izkusile življenje v skladu z njihovo srečo in
kolektivnim odnosom mišljenja.
Ko ti Bogovi kot človek, niso več imeli vedenja, da so
božanski in nesmrtni ter da je vsa moč in vse znanje v njih samih, so postali
ranljivi v egu, od ljudi, ki so jih obkrožali. Kmalu so se dvignile entitete,
ki so bile željne dvigniti se nad druge z izgovorom, da imajo samo oni, skozi
svojo skrivnostno moč in neizmerljivim izvirom znanja, razumevanje Boga. Odkar
je človek postal plašen in čredi podobno bitje, so ti jasnovidci, preroki in
oraklji želeli povečati svojo moč, s tem da so objavljali prerokbe pogube in
nevarnosti. In če ljudje niso bili dovolj pozorni na to, kar so ti jasnovidci
sporočali, so jasnovidci začeli napovedovati uroke in grožnje o prekletstvu.
In tako je bila rojena religija na tej ravni, ki je še
naprej ločevala človeka od njegove notranje lepote, njegove večne povezave z
Bogom. In religija je bila zelo bistra, saj ni vladala in vodila ljudi z mečem.
Vse kar je bilo potrebo je bilo nenehno ponavljanje, da Bog ni v dosegu človeka
in da celotno znanje in moč ni znotraj vsakega človeka.
Duša je večen spomin. Spominja se vseh izkušenj iz vseh
življenj. Karkoli je človeku povedano dovolj pogosto – in ni pomembno kako
spremenjeno je to razumevanje – bo s časoma postala trdna resnica, kajti
človek, plah iskalec resnice, si tako brezupno želi biti sprejet, da bo
poslušal vsako norost. Zatorej, če človeku dovolj dolgo govorite, da je Bog
zunaj njega, ter da je hudičev in zloben v svoji duši, te misli postanejo trdno
razumevanje v človeškem spominu duše in to bo zelo težko spremeniti. In to je
točno to, kar se je zgodilo na tej ravni pred tisoče leti. Te preproste
entitete hodijo nazaj iz enega življenja v drugega in vedno znova padejo pod
vodstvo teh naukov. In postanejo tako pogojeni v razumevanju, da so hudobni –
in da je Bog zunaj njihovega bitja – da so to spoznali kot absolutno, da so vse
drugo kot božanski ter, da je edina pot kako spoznati Boga iti nazaj k Bogu,
skozi pravila prerokov in duhovščine, ter religioznih organizacij.
Ko človek ni več sprejemal svojega lastnega vedenja, kar
je esenca resnice, je predal svojo neodvisnost in moč ter postal del kolektivne
mase, ki je dovoljevala religijam in vladam skozi stoletja, da so vladali
ljudem, kot bi bili ena entiteta. Ampak niso. Vsi so edinstveni Bogovi z
edinstvenimi usodami, ki jih morajo izpolniti in doživeti. Človek je upravičen
do svojih pustolovščin.
Ko je človek sprejel nauke, da je hudoben in da je
grešnik, ter da je Oče izven njega, se je popolnoma ločil od Boga. In to
razumevanje in sprejemanje tega prepričanja, vrača človeka nazaj v utelešenje
vedno znova, ker kakor dolgo bo imel človek razmišljanje, da je vse drugo kot
božanski, da Oče ni znotraj njega, potem je obsojen v smisli, da se bo rodil še
milijon krat preden bo spoznal svojo božanskost in to zaživel še enkrat, v
stanju obstoja.
Inkarnacija ni bila nikoli mišljena kot ujetost. Nikoli
ni bilo mišljeno, da bi trajala večno. Bila je preprosto igra, v kateri ste
lahko sodelovali, nova pustolovščina v raziskovanju ustvarjalnosti in
življenja. Toda kmalu ste se izgubili v čutilih utelešenja in vaše telo je
postalo vaša celotna identiteta. Potopili ste se v snov te ravni, da ste
postali človek negotov, človek strašen, človek ranljiv, človek umrljiv element,
ker ste pozabili na močno esenco znotraj vas. Tako ste spoznali smrt, pozabili
pa ste življenje. Spoznali ste žalost, pozabili pa ste veselje. Spoznali ste
človeka, pozabili pa ste na Boga, vašo najvišjo inteligenco, ki vam dovoljuje,
da ustvarjate svojo iluzijo kakor si izberete.
Vsi ste živeli mnogo življenj na tej ravni: nekateri med
vami trideset tisoč, spet drugi deset tisoč, nekateri pa samo dva. Tolikokrat
ste živeli in umrli. In čeprav so bila vaša življenja na tej ravni samo sanje,
igra, iluzija v pustolovščini življenja, vas je to zelo pokvarilo. Živeli ste
veliko življenj, kjer so vas družina, družba, religija in vladne moči
opominjale, da ste hudobni in da Bog vam ni na dosegu, da je to postalo trdna
resnica vašega miselnega procesa.
Do današnjega dne, mnogi med vami še vedno ne veste, da
je Bog Vi, da vsebujete znotraj sebe moč znanja in ste lahko vse stvari. Tako
pa ste dopustili učiteljem, religijam in vsem drugim, da vodijo vaše življenje
in da pojasnjujejo resnico vam. Dovolili ste, da razumevanje drugih zapleta in
dela nered v preprosti resnici, o kateri se govori že stoletja vašega časa, da
sta Oče in božje kraljestvo zares znotraj vas. Katera veličastnejša resnica, bi
bila lahko zapisana, kot ta? A mnogi med vami, ki tega še ne veste, še vedno
mislite, da morate iti skozi dogme in določene mehanizme – rituale, molitve,
petja, poste, meditacije – da bi se povezali z Bogom in postali razsvetljeni.
In bolj, ko delate te stvari, bolj s tem prepričujete svojo dušo, da niste to
za kar se trudite postati, da ste daleč od božje ljubezni in razumevanja, ki ga
iščete, saj morate početi naporne stvari, da bi to dosegli.
Religija ni napačna. Tisti, ki so jo postavili in
nadaljevali so vaši ljubljeni bratje, ki so v iskanju razumevanja svoje lastne
božanskosti, svoje lastne vrednosti in moči, zasužnjili svoje brate in tako
zasužnjili sebe. To kar so naredili, ne glede na to kako škodljivo je bilo, je
bila to njihova resnica, za njihovo izkušnjo in razumevanje. Jaz imam rad vse
ljudi, tudi duhovnike in jasnovidce, kajti tudi oni so Bog.
Biti dejaven v ritualih in slediti dogmam ni narobe,
ampak te stvari nikoli ne bodo občutene kot popolnoma pravilne, kajti glas
znotraj vas – ki je Bog – vam pravi, da ste že to, kar se trudite doseči.
Jaz sem se vrnil sem preprosto zato, da bi vam povedal,
da obstaja boljša pot in tudi zato, da vam povem, da ste vi že Bogovi, da niste
nikoli padli, da niste nikoli naredili ničesar narobe, da niste nesrečna,
zlobna bitja, da niste grešniki in da ne obstaja nobene čudovite neumnosti
imenovane hudič. Ko boste enkrat spoznali te stvari, šele potem se lahko lotite
tega, da bi bili srečni in to je kar Bog je. Oče ni jezno, pesimistično,
meditativno, hinavsko bitje. Je esenca, ki je popolna in neskončna radost.
Povem vam, Bog je znotraj vas. Tam je bil vsa vaša
življenja. Vi ste že Bog, saj to je božanska ustvarjalna inteligenca, ki sedi
znotraj vašega bitja, esenca, ki vas je ljubila v izkušnji omejenosti in vas bo
ljubila, ko se zopet vrnete v neomejenost.
Omejitev je bila pustolovščina. Bila je izkušnja in
večina na tej ravni jo izkuša na veliko. Na žalost ste pozabili, da obstaja še
nekaj boljšega in odločili ste se, da omejitev postane način življenja. Če bi
samo vedeli, da z neomejenimi mislimi lahko presežete utelešenje in vsa vesolja
ter ravni, ne bi nikoli izbrali, da bi bili spet omejeni. Če bi samo vedeli to
in bi sebi dopustili sprejemati vse misli, bi imeli veselje in mir v življenju,
ki bi preseglo vaše največje sanje.
Misel je dokončen kreator. Karkoli razmišljate in si to
potem dovolite čutiti, postane realnost vašega življenja. Vsaka misel, ki jo
sprejmete, ki gre nad spekter omejenega razmišljanja, se bo pokazala kot
neomejena, za širjenje vašega življenja. Vse kar morate storiti je, odpreti
svoj miselni proces, da sprejema vedno več neomejenih misli, da bi se dvignili
nad omejenega človeka, v neomejenega Boga.
Prav tako, kot ste postali zavedni tega, da ste hudobni v
svojem bitju, boste ker veste, da ste v svoji notranjosti Bog, tudi postali Bog
v celoti. Da bi prišli nazaj, kar se imenuje sedma stopnja razumevanja čiste
misli, do najvišjega stanja obstoja – stopnja, kjer ste najvišja moč vseh
stvari – je edina stvar, ki jo potrebujete preprosto vedenje, da Oče živi
znotraj vas, kajti spomin, da ste Bog, sedi znotraj vašega bitja v duši. Tam
je, kjer drema v vaši duši in čaka, da se ga prepozna, v pripravljenosti, da
postane doživeta realnost. In to postane z vedenjem. Ko se zaveste, da ste Bog,
ta občutek prepričanosti, bo ustvaril izkušnjo in razumevanje, ki vas bo
naučila, da je vaše vedenje resnica. Nihče drug vam ne more dati tega vedenja.
Samo vi lahko dosežete to razumevanje skozi vaš lasten miselni proces in
čustven obstoj.
Ko veste, da sta Bog in vi eno, s tem odstranite iz
svojega miselnega procesa odnos ločenosti, ter se ponovno združite z
božanstvom. Ko spoznate, da je vsevedna in najbolj modra inteligenca Očeta
celota misli – osnova vseh stvari, ki obstajajo – in si dovolite, da ste vi vse
misli, takrat ste vse kar je Bog in to je, vse stvari. Takrat se vrnete v svojo
svobodo, svojo veličino, svojo veličastnost. Potem se ni potrebno več vračati v
to raven vedno znova in znova, ampak greste lahko naprej v večje ravni in
veličastnejše pustolovščine, ki vas čakajo.
Povem vam, na tej ravni ni ničesar kar bi morali doseči,
razen, da ste to kar ste, ker zavedanje, da ste Bog je doseženo v stanju biti,
kajti Bog je »biti«. Je Obstoj vsega življenja. Da bi bili v stanju »biti« - stanje, kjer sebi dovolite biti to kar ste,
kakorkoli to izražate – je biti popolnoma tak, kot je Oče in to lahko dosežete
v trenutku. V trenutku je realizirano.
Bog je ta Zdaj. Neskončnost je ta Zdaj. Da bi bili večno
Bog morate živeti polno v večnosti tega Zdaj, kajti tako živi Bog. Preprosto
biti. Potem ste eno z Obstojem, nenehno nadaljevanje vsega življenja in vaše
telo se bo povzdignilo, da bi postalo to nenehno nadaljevanje. Potem ni
potrebno, da umrete, ampak lahko presežete vse ravni do sedme, ki zaključuje
vse stvari in misli. To je resnica.
Človeka počasi začenja prihajati ven iz svoje omejitve,
ker obstajajo mnogi na vaši ravni, ki se sprašujejo o življenju, zakaj so
sužnji hinavskim vladam, dogmam, družbi in kam vse to pelje. Pričeli so ljubiti
sebe in druge dovolj, da lahko vidijo nad ta film o omejeni zavesti in se dvigniti
nad to. Zbujajo se v razumevanje, da obstaja esenca, ki leži znotraj njih in
znotraj vseh ljudi, ki je nežna, ljubeča in modra. Začenjajo razumeti, da se
nobena prerokba – vse pravljice in vsi strahovi – ki so vladale človeštvu tako
dolgo, ni uresničila; vse do ene, vse so preživeli. Sprašujejo se kdo so in
zakaj, ali naj bi imeli radi Boga ali se ga morajo bati.
Zavest na tej ravni se spreminja. Omejitve razumevanja,
ki so povzročile miselnost, da je človek pošastno bitje, generacijo za
generacijo, se zdaj dvigujejo, da bi dovolile človeku biti najvišja božja
esenca, kar človek je.
Prišel je čas za nova učenja, ki pa seveda sploh ni novo.
Globoko v svoji duši, boste vedeli kaj je resnica, ker vam bo resnica dovolila
videti nad stagnacijo dogmatskih prepričanj v kraljestvo misli in razumevanja,
ki je bil tu ves čas. Ko bo vrv okrog vašega vratu odstranjena in bo občutek
veselja prišel na površje, ter postal vodilen v vaši duši, boste začeli
postajati ta mogočen Bog, kar ste v stanju obstoja.
Ta vaša doba se končuje. To je bila doba Mesa. Nova doba
je že na obzorju in se imenuje doba Svetlobe, doba Čistega duha, doba Boga. To
je doba, ko se človek zaveda, da so vsi enaki in da je bilo božje kraljestvo
vedno znotraj njega. Doba Svetlobe, bo popeljala človeka nazaj v neomejeno
razmišljanje, nazaj v najvišje kraljestvo ljubezni in veselja ter svobode
obstoja. Tisti, ki bodo novo kraljestvo, ne bodo vojaški vodje in nasilneži med
ljudmi, ampak glasniki miru, ki se dvigajo nad stagnacijo in omejitve, da
povejo:« Jaz sem Bog in vsakega, ki jaz vidim, ga ljubim, kajti jaz sem vse kar
vidim in jaz ljubim to kar sem.« Vsak, ki bo prišel do takega razumevanja, bo
dvignil celotno zavest s svojo svetlobo. In eden za drugim se boste vrnili v
stanje neomejenosti, bogati s biseri modrosti, kar vam bo dovoljevalo, da
ustvarjate še bolj modro v večnosti, ki prihaja.
Vaša življenja so bila na tej ravni ena velika iluzija.
To so bile velike sanje. Iz teh sanj boste izšli s spoznanjem in razumevanjem
Boga. Vsak od vas bo. Nekega dne se boste zagledali v nebo, ki je postalo zelo
oblačno. Ko boste tako gledali v nebo, boste videli sijaj bleščeče svetlobe,
kako šviga vse okrog vas in mislili boste, da so zvezde same prišle gnezditi v
oblake. To kar boste videli, bo videlo celotno človeštvo. Pomagalo vam bo, da
se zbudite iz dremeža in spoznate, da vse kar vas učim, je v bistvu velika
resnica in čudovita realnost.
Učenec: Rad bi izvedel, kako smo postali ločeni od Boga
in stvari, ki so nas združevale v naših začetkih. Kako se je to zgodilo?
Ramtha: Prav na vašem začetku, ko je vsak med vami vedel,
da je eno z Očetom, je vaš ego – vaša identiteta – bil Bog v edninski
edinstvenosti in življenje je bilo čustvena pustolovščina v izkušanju vseh
misli, saj Bog je vse misli. Vaš ego je bil čist in nespremenjen, saj niste
vzdrževali nobenih odnosov znotraj vašega bitja, ki bi omejevala sprejemanje
misli ali Boga v vašem obstoju. Vedeli ste, da se nahajate večno v trenutku
obstoja Zdaj in ste neomejeni v svoji zmožnosti sprejemanja misli od Očeta, jih
pretvoriti v čustva in realizirati ta čustva v ustvarjalnosti.
Vsi ste bili kot majhni otroci, saj niste posedovali
nobenega odnosa, ki bi spremenil čistost vašega bitja ali omejeval vaše
izražanje. Niste poznali strahu. Niste poznali obsojanja, kaj je več in kaj
manj. Niste poznali tekmovalnosti, ljubosumnosti ali posesivnosti. Niste
poznali smrti. Bili ste kot majhni otroci, ker niste imeli izkušnje nobenega
teh odnosov.
Vi Bogovi že od vsega začetka posedujete moč ustvarjanja,
izražanja čustev misli v kreativne oblike. In ta moč ni bila podeljena enemu
več enemu manj. Vsi ste enaki. Toda takoj, ko ste začeli ustvarjati, se je v
vas pojavil tekmovalen Duh, pogon, da misli tuje ustvarjalnosti razširite v
nekaj večjega, da bi ustvarili več, misel za mislijo. Kaj mislite, zakaj
obstaja tako veliko vrst cvetlic na vašem planetu? Mislili bi, da bi bila ena
vrsta dovolj. In koliko več metuljev sploh še lahko obstaja?
Zakaj so Bogovi postali tekmovalna rasa? Ker je njihov
pogon po ustvarjanju začel dvigati dvom, da morda njihova ustvarjalnost ni tako
velika kot od nekoga drugega. Tako so se začeli videti, kot manjvredni. In da
bi nadomestili ta občutek manjvrednosti, so Bogovi iskali, kako bi presegli kreacijo
drug drugega. In bolj ko so zapletali svoj miselni proces v tekmovalni
ustvarjalnosti, bolj so se videli manj od perfekcije Obstoja, kot ločeni od
Boga, ki je enakovrednost vseh stvari.
Vidite, ločenost od življenja in razumevanja prikliče
nepopolnost, takrat, ko je nekaj videno večje kot nekaj drugega. V realnosti
življenja nič ni več ali manj. Vse stvari preprosto so, v enakosti Obstoja. Vse
je v stanju popolnosti ali bolj primerno, v stanju Obstoja bitja. Samo odnosi,
kolektivne misli, označujejo nekaj manj kot popolnost Obstoja, kar resnično je.
Največja ločitev se je zgodila, ko ste vstopili v
utelešenje človeka. Vse do takrat, četudi ste se že začeli ločevati od vseh
stvari, ste se še vedno zavedali svoje božanskosti in nesmrtnosti. Ko pa ste se
spustili v utelešenje in začeli izkušati to realnost celične snovi, ste se
ujeli v funkcijo mase, imenovano lakota, mraz in preživetje - borba, da bi
obdržali to kar ste postali. Zdaj ste postali prepleteni s celično snovjo, ki
je bila sprogramirana ob njenem stvarjenju, da dovoljuje preživetje mase. Ta
poroka, velikega nesmrtnega bitja z mehanizmom mase, se je orientirala na preživetje
lastne zgradbe in močno spremenila svoj ego v stanju bivanja. Takrat se je
rodilo Drevo znanja, spremenjen ego. To je bila izkušnja čustva strahu,
tekmovalnosti in ljubosumja na tej ravni – zabeležena v vaši duši in
programirana v vaši telesni celični zgradbi – ki je še okrepila vaš spremenjen
ego, ki je nadalje spremenil zavedanje, da ste božanski, nesmrtni in eno z vsem
življenjem.
Učenec: še vedno ne razumem zakaj so Bogovi, ki so vedno
vedli, da so večni, pristali v prepričanju, da bodo umrli. Zakaj so sploh
sprejeli to idejo o smrti?
Ramtha: Sprejeli in razumeli so proces spremembe – kar vi
imenujete smrt – iz same stvari, ki so jo ustvarili. Vidite, mnogo ustvarjenih
stvari tukaj, je oblikovano tako, da se hranijo ena z drugo, zaradi substance,
ki jo vsaka kreacija potrebuje, da bi se vzdrževala in to mora biti enaka
substanca, kot jo ima sama. To je kar vi imenujete prehrambena veriga.
Tako je rastlinstvo postalo hrana za živali, ki so jih
ustvarili Bogovi. In, ko so se živali poslužile rastlin, so Bogovi, ki so
ustvarili rastline so na svojo grozo zagledali, da je njihova kreacija propadla
pred njihovimi očmi in se spremenila v neko drugo energijo. Živali so nato postali
hrana drugim živalim, ki so bili ustvarjeni od drugih Bogov, da bi ti bili
boljši od prvih in tako naprej in naprej. Tako je nastala pot, ko so Bogovi začeli
tekmovati eden z drugim. To je bilo najbolj ponižujoče, videti svojo kreacijo,
kako jo je neko bitje pojedlo in prebavilo in to bitje je bilo ustvarjeno od
drugega Boga.
Smrt je bila nadalje razumljena Mojster, skozi proces
oblikovanja in razvijanja utelešenja človeka. Da bi izpopolnili bitje imenovano
človek, so Bogovi postali del tega, kot so postali del vseh stvari, ki so jih
tukaj ustvarili. Njihova prva verzija človeka, je bil človek, ki ni bil zelo
okretno bitje, saj so se živali neprestano hranile z njegovimi telesi, kar jim
je bil prava poslastica. In tako so skozi to Bogovi izkusili in razumeli
dejanje imenovano smrt. To razumevanje jim je omogočilo, da so izboljšali
utelešenje, da je postalo bolj odporno na smrt v rokah njihovih lastnih kreacij
živali ali mesojede narave.
Romanca z Bogom zunaj njihovega bitja se je začela, ko so
Bogovi imeli romanco s to ravnijo, v želji da izkusijo in se sporazumevajo z
vsemi stvarmi, ki so jih ustvarili tukaj. Bogovi so bili rastline. Bili so
živali. Bili so insekti. Bili so vse. Imeti obliko, ki bi imela oblast nad
vsemi stvarmi, to je bila njihova najvišja želja in kreacija.
Ko so Bogovi končno oblikovali sebe v moškega in žensko –
in vsa njihova pozornost je bila usmerjena v ukano in beg pred njihovimi
kreacijami – so pristali v spremenjenem stanju življenja. Ironija je bila v
tem, četudi so lahko ušli živalim, ki so prežale na njih, pa niso mogli ubežati
odnosu preživetja, ki je bil začetek potapljanja njihove zavesti. Njihov odnos do
preživetja in strah pred smrtjo, so s časoma položila na tla njihova telesa,
ker česar se nekdo boji, to bo postal.
Veste, vse stvari, ki so jih Bogovi kadarkoli ustvarili,
ni nič bolj uničujočega kot kreacija imenovana strah, ker nič na svetu ne more
izraziti življenja v njegovi senci.
In zdaj, ko so Bogovi kot človek izkusili smrt, je bila
njihova edina realnost in želja, da bi nadaljevali z izkušanjem tega raja v
snovi in da bi ustvarili več v tem kraljestvu, kot dosežek, kajti ego Bogov je
bil velik. Tako so Bogovi željno prihajali nazaj, da bi postali boljši in
boljši in s tem zgladili manjvrednost, kot so sebe videli in bi izrazili
večvrednost tukaj v svoji ustvarjalnosti. Skozi odnos in željo postati boljši,
so postali tako zatopljeni v snov te ravni, da so pozabili, da so božanski in
nesmrtni in tako postali smrt in umirajoči predmeti. Tako se je razumevanje,
biti eno z vsem začelo izgubljati, na žalost v oblikovanju kreacije – še preden
so imeli ljubezensko razmerje s to ravnijo – skozi tekmovalnost in miselnost o
veličini in večvrednosti.
Tole vam povem Mojster: vaša enost je resnično oddaljena samo trenutek, en dih stran. Ko v globinah
svojega bitja, ne želite biti več ločeni od ničesar, takrat ne boste več. To je
preprosto vaš odnos, vaše omejeno mišljenje, vaša spremenjena identiteta, ki
vas je ločila od vseh misli. Ko se boste vrnili v vse misli, s tem, da boste
odstranili sodbo o mislih, potem nikoli več ne boste izgubljeni ali ločeni.
Takrat boste svetloba mnogim, ki bodo našli pot nazaj v povezavo z Očetom.
Učenec: Ramtha, jaz lahko razumem, da smo vsi v bistvu
popolni, da smo Bogovi in da živimo večno. Ampak izgleda, da to ne zmanjša
občutka, ki ga imam včasih, da moram biti previden in da se moram zaščititi.
Kako naj preidem to iluzijo, ki jo imam o sebi, ta občutek, da moram biti
oprezen, kar se zdi, da me ovira pred svobodnim izražanjem tega kar resnično
sem?
Ramtha: Veste Mojster, živali so obdarjene s čudovitimi
napravami za samoohranitev. Prvinski instinkt za preživetje je bil vprogramiran
v njihovo celično zgradbo, tako da lahko živijo, izkušajo in se razvijajo. Tudi
človeštvo je obdarjeno s prvinskim instinktom, ki se prenaša gensko od semena
na seme. Človeški instinkti za preživetje so v telesni celični zgradbi, da se
lahko zaščiti, kajti človeštvo se rodi golo. Nima ne čekanov ne rogov ali
hitrih nog, niti prožnih udov, niti ni obdarjen z izostrenim sluhom ali
izostrenim vidom. Je zelo izpopolnjena, izredna, samozadostna entiteta, katere
največji instinkti za samoohranitev so pazljivost in izoliranost od sebe.
Človeštvo je obdarjeno s temi instinkti, kajti, če jih ne bi imeli, ne bi mogli
preživeti in biti prečudovita, razmišljajoča, razvijajoča, ustvarjalna masa,
kar resnično ste.
Ko ste izbrali, da zapravite svojo svobodo Duha, da bi na
ta način izkusili gostoto snovi, ste postali prepleteni s to genetiko, vzorci
instinkta, ki je eden od pogojev, da izkusite to raven. In tako biti človek
pomeni, biti plašljiv, biti kot ovca v čredi, dvomljiv in zelo previden. To je
velika resnica.
Previdnost ni iluzija; previdnost je način življenja
tukaj. Nikoli je ni potrebno odpustiti, pač pa sprejeti, kot potreben instinkt
za ohranitev vašega utelešenja. Peljimo to razumevanje še en korak naprej.
Zdaj, ko ste spoznali, da vas vaše telo ščiti, na način, da dopušča majceni,
prečudoviti, ustvarjalni iskri, kar vi ste, da se razvija tukaj, je zdaj čas za
vas, da se pomaknete nad meso v nesmrten aspekt vašega Duha in duše. Zdaj je trenutek,
če tako želite, da Duh vašega bitja prevzame nadzor vašega telesa in ga zaščiti
skozi neomejenost miselnega razumevanja.
To kar naj bi se dogodilo je, da vi postanete vi, Bog ki
ste; vdan, prepričan, neodvisen, Jaz sem. In edina iluzija, ki jo morate
nadvladati, je iluzija, da nimate zmogljivosti, da to postanete. In kako
odstranite to iluzijo? Enostavno jo odstranite iz svojega miselnega procesa.
Vse kar počnete v mislih in čustvih, postane realnost, tudi, če se ni nikoli
uresničilo v realnosti te dimenzije. Ko ste enkrat sprejeli misel, da ste Bog,
princip Jaz sem, ste to že postali.
Ljubite to kar ste Mojster. Ljubite to. Zavedajte se, da
ste večni in da ste Bog. Vedite to. Občutite to. Sprejmite to misel. Ko se bo
vaša instinktivna dediščina, ki vas je ščitila skozi stoletja soočila z
zavedanjem, da ste v resnici nesmrtni, bolj kot umrljivi, da ste resnično
neomejeni Bog, bolj kot omejen človek, bo vaša duša prenesla to neomejeno misel
celični masi vašega utelešenja in celična masa bo v zmagoslavju. Takrat se bo
vaše telo z veseljem prilagodilo na neomejene misli Velikega Boga, ki ga
zaseda. In kolikor je bilo vaše telo do sedaj v negotovosti in previdnosti, za
svoj instinktiven obstoj, bo zdaj imelo neomejenega Boga v svojih celicah,
tako, da bo lahko snov telesa združena v povezavi z popolnostjo Boga Jaz sem.
Da bi postali bolj sam svoj, preprosto sezite čez meje svoje
negotovosti, Mojster. In ko boste vi, ki ste bili zaščiteni s svojim
utelešenjem, zahtevali oblast nad vsem, kar obsega vaše razumevanje, bo telo
veselo sledilo.
Mojster, ljubite se popolnoma. Ljubite življenje, vse
življenje. Ko boste, boste prišli nazaj v vašo združitev, to vam zagotavljam,
samo skozi odnos in to v trenutku. To je vse kar je potrebno.
Preprosto vedenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar