Prevara dojemanja 4. poglavje

Kako smo se znašli v tem sranju

 – Katastrofa

Razmišljanje je začetek modrosti.

Sokrat

Da bi dobili kar največ koristi od tega, kar predstavljam v tej knjigi, potrebujete samo eno stvar in to je – odprt um. Ne naiven um, ne takšen, kot: »Verjel bom vse kar mi boš povedal« in prav gotovo ne takšen, ki pravi:«Prišel sem do svojih zaključkov, ki so zabetonirani in imam postavljene čuvaje na vratih z mačetami, če me boš hotel prevladati s svojim mnenjem.«

V mislih imam um, ki je zgolj odprt in takšen za katerega so informacije, uvidi in intuitivno vedenje vodilo, namesto, da bi bili vodilo predsodki in nepopustljiva prepričanja.  Eden najglobljih in najmočnejših sredstev za masovni nadzor človeštva je, da se programira občutek mogočega in s tem mislim, da se zatre in stisne občutke v kratkovidnost tega, kaj je in kaj ni mogoče. Vsakdo z omejenim občutkom mogočega je zapornik in suženj svojega lastnega uma. No, na en način.  Nekdo v takšnem stanju, v resnici nima svojega lastnega mišljenja, ampak samo operacijski program, ki je naložil program za dojemanje od Sistem Nadzora, ki se vrti v njihovi glavi že od časa, ko so zapustili maternico – in kot so dokazali poizkusi, še pred tem. Ta program se začne s starši, ki podajajo svoje programirano dojemanje svojim otrokom že v zgodnjih letih in tako nadaljujejo vsa leta skozi to, kar se pogumno imenuje 'izobraževanje' potem tukaj pomagajo še mediji, ter neprestano potrjevanje realnosti s strani prijateljev in vrstnikov, ker isti program teče v njihovih glavah. Na tak način nakladanje 'znanstvene' zgodovine in uradne zgodbe postane 'to pa ja vsak ve'. Ameriški pisatelj Elwyn Brooks White je imel prav, ko je rekel:«Svet je poln ljudi, ki se niso še nikoli, od otroštva dalje, srečali  z odprtimi vrati in pri tem imeli odprt tudi um.« Mnogi niso imeli te možnosti niti v otroštvu, ker se programiranje tako zgodaj prične. 

Nekoč so zasmehovali ljudi, ki so trdili, da je Zemlja okrogla, ker jim je program povedal, da to ni mogoče. V najbolj smešen nesmisel, ki je bil priznan kot tak, se je verjelo več kot tisoč let, ker je program govoril, da je to resnica. Prosil sem umetnika Neila Hague, da izdela sliko, ki bi simbolno prikazala kar želim povedati. Ko laži in napačno razumevanje uradne zgodbe o vsem vstopi v um, simbolično na levi strani, se z njim lahko spopademo samo tako, da odpremo 'drugo stran' uma, v razširjen občutek mogočega. Če se to ne zgodi, potem um nima druge možnosti glede laži in zato sprejme laž, kot da je resnica. Na primer – če ne veste ali ne sprejemate tega, da je popolnoma enostavno umsko kontrolirati nekoga tako, da ta ponori, gre v šolo s pištolo… nakar vstopi Sistem Nadzora, ter se potrudi, da bi zaradi takšnih dogodkov lahko upravičili ukrep za razoroževanja populacije… potem mora uradna pravljica prevladati v vašem občutku za realnost. Če ne morete razširiti svojega občutka za mogoče nad to, kar uradna 'znanost' pravi, da je mogoče ali nemogoče, prav ali narobe, resnica ali neresnica, potem postanete vseživljenjski suženj uma njene verzije vsega (oglejte si Skeptična družba). In če se nahajate na tem mestu in ne čutite nobenih premikov, potem berete napačno knjigo. Potem je boljše, da preberete nekaj od profesorja Richarda Dawkinsa ali BBC-jevega znanstvenika uradne znananosti Briana Coxa ali od ljudi njune sorte. Vredno je omeniti citat še enega Ameriškega pisatelja Dereka Boka, ki pravi: » Največja nevednost je, da zavrnete nekaj, o čemer ničesar ne veste.« In zdaj bom začel z zgodbo človeške zgodovine zasužnjevanja, ki je ne boste našli v nobeni šoli ali univerzi ali uradni verziji stvari…

Svet ni bil vedno takšen kot je danes in tudi človeška oblika ni bila takšna. Včasih so bili zelo drugačni od nas – tako drugačni, da je težko razumeti kako dramtično se je življenje v tej realnosti obrnilo in popačilo. Na srečo so se pojavili vizualni pripomočki, s pomočjo filmov kot je Matrica, ki nam pokažejo kako stojijo stvari in Avatar, kot prikaz kako je bilo nekoč. Ne vem, če je bil to namen Avatarjevega pisca in režiserja Jamesa Camerona, toda ko berete spise starodavnih kultur iz celotnega sveta, ki opisujejo nekoč veliko Zlato dobo človeštva postane jasno, da so modri ljudje ali Na'vi v Avatarju doživljali življenje bolj ali manj na način, kot ga opisujejo strodavne kulture v Zlati dobi. Ljudje so imeli daleč bolj razširjeno Zavest/Zavedanje in vedeli so, kot so to vedeli Na'vi ljudje, da je vse povezano. To smo videli prikazano v Avatarju, ko so Na'vi ljudje komunicirali z živalmi, drevesi in vso ostalo naravo. To je mogoče, ker komunikacija poteka preko energetskega informacijskega polja – oceana – ki vse povezuje in medij niso besede, pač pa misli. Možgani dekodirajo človeško komunikacijo zvoka (jezik), ki ga sprejmejo ušesa, kot resonančno informacijsko polje, ki to pošlje možganom v električni obliki. Ta 'jezik' je v bistvu informacijsko polje, ki vibrira v sodelovanju z glasilkami, da to lahko ušesa dekodirajo. Če pa stopimo en korak nazaj v tem procesu, pa se glasilke odzivajo na miselni proces osebe in človeški jezik je v resnici komunikacija misli v obliki vibracije. Mi slišimo jezik šele, ko ga možgani dekodirajo in nič prej. Komunikacija brez jezika med ljudmi, rastlinami, živalmi itd, se zgodi kot čista misel (telepatija), ki je direktna komunikacija energetske inforamcije in ne poteka skozi pet čutil. Ljudje so označeni kot nori, če se pogovarjajo z rastlinami, kajti kako pa naj jih rastlina razume? To je še vedno zelo zasmehovano, ker izhaja iz nevednosti tistega, ki zasmehuje. Oseba, ki se pogovarja z rastlino proizvaja vibracijsko informacijsko polje in rastlina preprosto dekodira inforamcijo, brez da bi šla skozi vmesni člen – jezik. Na'vi v Avatarju so se zavedali, da je vse Eno in tako se je nekoč tudi človeštvo ali bolj natančno – 'Ljudje Zemlje', ker so bili zelo drugačni od tega kar mi danes prepoznamo kot človek. Na'vi niso imeli denarja in niso dajali denarne 'vrednosti' zemlji ali 'virom'. Njihovi 'viri' so bili obilo hrane in oskrbe, kar je izhajalo iz življenja v harmoniji z njihovo realnostjo, ne pa tako, kot mi ljudje danes, ko smo v vojni z njo. Na'vi in starodavno človeštvo (kot mi dojemamo čas) so bili 'srčna' družba in razložil bom, kaj s tem mislim. Obstajajo ogromni energetski vorteksi, ki medsebojno prepravljajo človeško energetsko polje in povezujejo hologramsko 'telo' z drugimi ravnmi bivanja. Vorteksi so poznani kot čakre in v starodavnem jeziku Sanskrit, to pomeni 'kolesa svetlobe'. Te pa so:

Kronska čakra na vrhu glave, čelna čakra (ali tretje oko) na sredini čela, grlena čakra, srčna čakra na sredini prsi, čakra solarnega pleksusa, ki se nahaja malo pod prsnico, sakralna čakra, ki se nahaja tik pod popkom in temeljna čakra na dnu hrbtenice. Vsaka od njih ima posebno funkcijo ali funkcije. Kronska čakra, nas lahko poveže z višjimi ravnmi Zavesti, čelna čakra nam omogoča dostop do psihične komunikacije, ki je nad to realnostjo in nas povezuje s češariko in žlezo hipofizo v naših možganih, kar je poznano pod skupnim imenom kot 'tretje oko', grlena čakra se nanaša na komunikacijo in ustvarjalnost – vključno z vibracijsko komunikacijo (jezik/zvok) preko glasilk, srčna čakra je naša potencialna povezava z višji ravnmi zavedanja, notranje inteligence, ki se je ne da naučiti, z intuicijo in 'vedenjem', čakra solarnega pleksusa je sedež surove moči, ki se jo lahko uporabi za dobro ali slabo in zelo močno vpliva na naše čustveno stanje, sakralna čakra odgovarja čustvom in seksualnosti (zato ljudje čutijo čustva v tem predelu in 'dobijo drisko' kadar jih je strah ali so nervozni, ker ta čakra sodeluje z debelim črevesom) temeljna čakra nas prizemljuje in nas povezuje z realnostjo Telo-um, ki jo imenujemo Zemlja.

 

Čakre

Glavni vorteks je srčna čakra. Ta čakra je točka ravnovesja za ostalih šest čaker – spodnje tri so v veliki meri povezane s to realnostjo in višje tri, so v veliki meri povezane z razširjenimi ravnmi zavedanja in komunikacije. Srce je šef, ki sedi na sredini, vsaj tako naj bi bilo, in je potencialno  - poudarek je na potencialno – naš povezovalec z Neskončnim jazom. Inštitut  HeartMath v Združenih Narodih je pionir v raziskavah resnične narave in funkcije srca in je potrdil edinstvenost in ključni pomen srca in srčnega vorteksa za smiselnost človeške realnosti. Srce ima najmočnejše elektromagnetno polje znotraj človeškega energetskega polja in veliko več živcev prehaja iz srca do možganov, kot pa v druge smeri. Slednje kaže na iskrivo resnico, ki je že dolgo pozabljena – možgani niso središče inteligence znotraj telesa – srce je. Ali bi vsaj moralo biti. Srce so tudi možgani z nekaj več kot 40.000 nevronov različnih vrst in živčnimi prenašalci, kot so tisti, ki jih najdemo pri možganih v glavi. To, kar je poznano kot srčni možgani, deluje neodvisno in komunicira z možgani v glavi. Deborah Rozman, predsednica in CEO, HeartMath LLC v Californiji je zapisala:

Ko sem delala kot psiholog, sem včasih klienta, ki je bil zmeden glede določenega problema ali odločitve, vprašala:« Kaj bi reklo vaše srce?«  Pogosto sem uporabila Gestalt tehniko tako, da sem uporabila dva stola. Ko je klient sedel na enem stolu, sem ga prosila naj govori iz srca in naj to naslovi na svoj um, ki sedi na drugem stolu. Potem bi se usedel na drugi stol in bi srcu govoril iz svoje glave in tako sporočil srcu pogled, ki ga ima um glede vprašanja in kakšne skrbi ima.

To je bilo tako, kot bi govorila dva različna človeka. Srce je govorilo  s pristnimi občutki in verodostojno, v sedanjosti. Um pa je govoril bolj mnenja, strahove, kaj naj bi in kaj naj ne bi. Klienta sem nekajkrat prosila, da zamenja stola, vse dokler ni prišlo do razjasnitve. Pogostokrat so klienti ugotovili, da je glas srca njihov resnični jaz, saj je ta glas ponujal več intuicije in razumne inteligence.

In tukaj je prikazana razlika med srčno družbo in sorto Telo-um, v katero smo ljudje zmanipulirani, da bi to postali. HeartMath inštitut je tudi ugotovil da, ko je energetsko polje srca v harmoniji in elektromagnetni usklajenosti z možgani, ter centralnim živčnim sistemom, lahko oseba vstopi v veliko bolj razširjeno stanje zavesti. Ključnega pomena za to 'trojstvo' povezanosti je energetska usklajenost in ravnovesje srca. Po tej definiciji so bili ljudje Zlate Dobe in Na'vi iz Avatarja srčna družba v tem, da je njihova osredotočenost na povezavo in medsebojno delovanje z njihovo realnostjo,  izhajala iz srca in srčne čakre ali vorteksa. To jim je omogočilo komunikacijski kanal do višjih ravni zavesti in s tem do razumevanja in vedenja, da je vse Eno. To notranje kozmično vedenje ustvari zelo drugačno družbo in način življenja od tiste, ki ima zatrto srce in kjer možgani kraljujejo dojemanju – takšen je danes naš svet.

Napadalci

Kaj se je torej zgodilo s 'srčnimi' ljudmi? Zares smešno, ampak nekaj zelo podobnega kot se je zgodilo Na'vi ljudem v Avatarju, samo da sta izida drugačna – za enkrat. K Na'vi ljudem se je vtihotapil človek druge vrste, bili so napadeni in začeli so se braniti, ko so ugotovili kaj se dogaja. Ljudje Zlate Dobe se niso branili pred napadalci in danes več kot sedem milijard ljudi še vedno ne ve kaj se dogaja glede na obseg, globino in temeljno naravo njihovega nadzora. Le neznatna manjšina pride malo bližje. Ne morete se braniti sili, ki je ne poznate ali niti ne sprejemate, da sploh obstaja. V filmu Avatar je bila vojska ZN upodobljena kot napadalec, kar je bilov filmu postavljeno nekam v 'prihodnost', ko so si skušali zagotoviti vire pod zemljo na kateri so živeli Na'vi, ker so bili ti viri vredni celo bogastvo doma na Zemlji. Vojaki so bili ljudje 'glave' ali 'korajže' in niso imeli nobenega razumevanja ali pojma o srčnem načinu življenja Na'vi ljudi in zato tudi nobenega spoštovanja ali občutkov do njih. Hoteli so jih samo pobiti in zatreti, da bi se dokopali do virov in jih spremenili v 'plen'. To nas pripelje do še enega stavka:« Zares smešno...«

Enako tematiko lahko najdemo v starodavnih spisih po celotnem svetu – o napadalnih silah, ki so se vtihotapile in vdrle v našo realnost in pripeljale do propada družbo Zlate Dobe, sredi neverjetnih kataklizmičnih dogodkov, ki so vključevali tudi veliko poplavo ali globalni 'cunami'. Tisoče glinenih plošč in delcev je bilo najdenih na območju današnjega Iraka, ki govorijo zgodbo, kako je ne-človeška rasa napadalcev, poznana pod imenom Anunna ali Anunaki (Tisti, ki z neba so prišli, v vsaj enem od prevodov) prišla na Zemljo, da bi prisilila ljudi, da bi kopali zlato v rudnikih Afrike. Seveda obstajajo dokazi o kopanju zlata v Afriki, pred 100.000 leti. Tablice pripovedujejo zgodbo o človeški zgodovini, ki so jo sestavile starodavne družbe iz Mezopotamije (Zemlja med dvema rekama – Tigris in Evfrat) kjer je bila nekoč locirana Sumerija (približno 3.000 – 1.800 p.n.št.) in Babilon (približno 1.800 – 539 p.n.št. v svojih različnih oblikah). Tablice – jaz jih bom imenoval sumerske tablice – opisujejo kako so Anunaki, ki so prišli na Zemljo imeli dve vodji, dva brata  Enlil in Enki, ki sta bila odgovorna svojemu očetu 'Anu' – 'Gospodarju neba'. Zulu spisi v Južni Afriki pripovedujejo enako zgodbo o Chitauri-h ('Otroci kače' oziroma 'Otroci pitona') za katere pravijo, da so reptilska rasa, ki je prišla v Afriko, da bi prisilila ljudi v izkopavanje zlata. Izročilo plemena Zulu pravi, da sta Chitauri-je vodila dva brata Wowane in Mpanku. Bila sta poznana, kot 'vodna brata' in če pogledate v spise iz Mezopotamije o Anunakih, je bil vsaj eden od bratov, Enki (Ea za Babilonce) simbolno predstavljen kot bog svežih voda. Sumerske tablice in spisi plemena Zulu se jasno nanašajo na isto napadalno silo in zelo močno se zdi, da so prevzeli obliko reptila (plazilca), čeprav še zdaleč ne v celoti. Sumerske tablice in Zulu spisi kažejo na to, da so bili Anunaki – Chitauri odgovorni za ustvarjanje kataklizmičnih dogodkov, ki so povzročili konec človeške družbe, takšne, kot je bila pred tem. Tablice govorijo, kako je Enki pred tem posvaril človeškega 'kralja-svečenika' po imenu Ziusudra. Dal mu je napotke, naj zgradi ogromno ladjo, da bi preživel prihajajočo poplavo in naj na ladjo vzame 'zveri in ptice'.

Tisoč let kasneje se te zgodbe pojavijo v Svetem pismu pod drugim imenom – kako je Noah preživel popolavo s svojo družino in živalmi, zahvaljujoč opozorilu od 'Boga', da naj zgradi veliko 'Arko'. Zgodba v Svetem pismu se osredotoča na Hebrejsko ljudstvo, ki pa jih originalni spisi ne omenjajo in iz katerih je bila Sveto pisemska zgodba izpeljana. Lik Noeta lahko najdete po celem svetu v preobleki in sicer kot Deucalion (Grčija), Manu (Indija), Fo-hi (Kitajska), Xisthros (Perzia), Nota (Mehika) in Utnapishtim (Mezopotamija). 'Bog' v Svetem pismu je le del skupnega imena za ne-človeške napadalce, s svojo visoko tehnologijo in to je razlog zakaj so še vedno ostanki izvirnega pomena v Svetem pismu, kjer govori o tem, kako se je 'Bog' (bogovi) odločil, da ustvari človeka po naši podobi – ne po moji, pač pa je beseda v množini – po naši podobi. Obstajajo še drugi primeri te tematike, do katerih bom prišel kmalu.

Zgodba o izrednih kataklizmičnih dogodkih na Zemlji, ki je dobesedno izbrisala predhodno človeško družbo, je z menoj skoraj od samega začetka mojega neverjetnega potovanja, še iz leta 1990. To isto zgodbo sem našel v vseh starodavnih družbah, ki sem jih raziskoval in geološki ter biološki zapisi v popolnosti podpirajo, kar pravijo, da se je zgodilo. Legende o dveh ogromnih kontinentih, Atlantidi in Mu/Lemurija, ki sta potonili v Atlantik in Pacifiški ocean, so pogosto povezane s temi zgodbami. Pravijo in jaz se s tem strinjam, da so Avstralija, Nova Zelandija in Pacifiško otočje ostanki dežele Mu. O tem sem do podrobnosti že pisal v svojih drugih knjigah in ne bom vsega ponavljal tukaj, toda pravljic o globalni katastrofi je nešteto in jih lahko najdemo v Egipt, Asirija in Kaldeja (obe v Mezopotamiji) Grčija, Arkadija, Rim, Skandinavija, Nemčija, Litva, Transivanija, Turčija, Perzija, Kitajska, Nova Zelandija, Siberija, Burma, Koreja, Tajvan, Filipini in Sumatra, v islamskem  in keltskem izročilu, med domorodci po severni, južni in centralni Ameriki, Afriki, Aziji, Avstraliji in Pacifiku. Vsi spisi dosledno vsebujejo tudi veliko vročino, zaradi katere je zavrelo morje, gore so izdihovale ogenj, nebo se je stemnilo in deževali so kri, led in skale, Zemlja se je prevrnila, nebo je 'padlo' in površje zemlje se ponekod dvignilo, ponekod pa potopilo, prišlo je do izgube velikih kontinentov, prišel je led in velikanski cunami, ki je pometel celoten planet (kar bi se zgodilo, če bi se Zemlja prekucnila). Tisti, ki so primerjali te spise s planetarnimi biološkimi in geološkimi zapisi so ugotovili, da eni druge podpirajo (poglejte si moje knjige Največja skrivnost, Človeška rasa dovolj je klečanja in Ne pozabite kdo ste). Veliko današnje pokrajine na Zemlji je zelo drugačne od tiste pred katastrofalnimi dogodki okrog leta 11.500 do 13.000 (in bilo je še mnogo drugih). Znanstveni podatki potrjujejo trditve strodavnih ljudstev, da so gore poskočile iz Zemlje, medtem ko so se druge sesedle, ko se je svet razpiral (oglejte si knjigo Ko je Zemlja skoraj umrla od D S Allana in J B Delaira in drugih, ki pišejo o tem). Veliki kanjoni, kot je Ameriški veliki kanjon, so se pojavili v tem času sprememb – zamisel, da je ta neverjeten prepad na zemljinem površju oblikovala reka Kolorado, je preveč smešen. Nekajkrat sem pogledal navzdol iz roba tega kanjona in reka Kolorado je le tanka srebrna črta v daljavi. Vsak zaveden človek, ki bi tam stal in poslušal, da naj bi reka izoblikovala to velikansko jamo, bi se lahko samo smejal. Po celem svetu najdete razpršene skale, ki jih poznamo kot 'nestalne' in pogosto nimajo nobene povezave z okoliškimi kamninami. Uradna zgodba pravi, da so jih naredili ledeniki, ko naj bi se led topil pred približno 11 tisoč leti, toda jaz ne sprejemam zgodbe o 'ledeni dobi', kot jo kar naprej ponavljajo uradni 'znanstveni' papagajčki, ker je več kot očitno, da so bile te skale posejane po svetu z globalnim cunamijem v tem istem obdobju (in v drugih) pred 11.500 do 13.000 leti in so pristale daleč stran od kraja od koder izvirajo. Če pogledamo kaj naredijo današnji cunamiji, uničujoči kakor so, ni to nič v primerjavi s tem, kar opisujejo starodavna ljudstva v njihovih mnogih in različnih spisih o Veliki poplavi. Obstaja več kot 2.000 različic zgodbe o tej  isti poplavi in o katastrofalnih dogodkih po vsem svetu. Uradna geologija je zavrnila razlago o poplavi, ki naj bi preoblikovala pokrajino in tako se morajo zateči k smešni in nori razlagi – kakor so trditve o Velikem kanjonu.  David R Montgomery, profesor na univerzi za Zemeljske in vesoljske znanosti iz Washingtona v Seattlu, je izpostavil te geološke nesmisle v svojem članku objavljenem v Discover Magazine z naslovom 'Poplave kot je bila Svetopisemska so resnične in so izjemno velikanske'. On je zapisal:

Po tem, ko že desetletje poučujem geologijo na univerzi v Washingtonu, mi je postalo nerodno, da še nisem videl globokih kanjonov, kjer je gromozanska poplava ledene dobe izpodjedla živo skalo in tako izoblikovala površje. Tako sem se odločil, da bom peljal študente na ekskurzijo, da bi si ogledali te velikanske brazgotine erozije v lokalnem površju. Peljali smo se čez reko Kolumbija in nadaljevali proti vzhodu, se spustili v Moses Coulee, ki je kanjon z vertikalnimi stenami večplastnega bazalta.

Zbral sem študente na majhni vzpetini in jih vprašal, kako se je oblikoval ta kanjon. Študentje so takoj izločili veter in ledenike. Dolina ni imela obliko črke U, kot jo ima tipična dolina ledenika in nihče od nas si ni mogel predstavljati, kako bi lahko veter izdolbel ta kanjon trdega bazalta. To ne bi zmogle niti reke ali potoki. Čez nekaj časa sem poudaril, da stojimo na kupu gramoza. Vprašal sem, kako so lahko zaobljeni granitni prodniki prišli sem, ko pa je bil najbližji vir granita daleč čez horizont.

Tišina.

Potepanje skozi vzhodne kanjone Washingtona, posejane z eksotičnimi balvani, je običajna ekskurzija za geologe začetnike. Kar nekaj časa traja, da se naredi seznam vsega kar lahko vidiš. Posušen slap, visok sto metrov sredi puščave. Gigantska brezna, kjer danes ne teče nobena reka. Granitni balvani parkirani v bazaltnem kanjonu. Postopma so se nasprotja sestavila in zgodba se je razkrila. Od kod so prišli balvani velikosti avtomobila ali hiše? Kateri vodni vir jih je premikal naokrog in izoblikoval slapove? Danes lahko celo geologi začetniki pričarajo takšne gigantske poplave v Washingtonu.

Večina, če ne kar celotna zemeljska pokrajina, ki je nastala v milijonih in desetine miljonih let, je v svojem trenutnem stanju le nekaj tisoč let, od kar je veliki kataklizem vse spremenil. Pisec in raziskovalec Gary Gilligan je izpostavil, da amazonski deževni gozd, ki je dom za polovico življenja na Zemlji, lahko obstaja le nekaj tisoč let in ne 55 milijonov let, kot to trdi moderna 'znanost'. To pa zato, ker je Amazonija odvisna od 40 miljonov ton puščavskega peska, ki je bogat z minerali in izvira iz afriške Sahare, ki potem v obliki dežja pade na Amazonijo vsako leto, puščava Sahara pa je nastala iz nekoč bujne subtropske pokrajine pred nekaj tisoč leti. Če samo omenimo, kar tudi še ni pojasnjeno – koliko peska se sploh oblikuje v Sahari?

'Trdni' dokazi

Obstaja še en drug 'fizični' dokaz za vse to in tudi dokaz o visoko napredni globalni civilizaciji, ki je izumrla v teh kataklizmičnih geoloških dogodkih. Avstrijski raziskovalec Klaus Dona je eden od mnogih, ki se ukvarjajo z raziskovanjem tega področja in lahko si ogledate eno od njegovih odličnih predstavitev, če v YouTube odtipkate  - ‘Klaus Dona, The Hidden History of the Human Race’ (Prikrita zgodovina človeške rase). On povdarja, da so bili piramida in drugi spomeniki najdeni 25 metrov pod Japonskim morjem, pri otoku Yonaguni. Ta znamenitost ima kamnite ceste, stadion – podobne zgradbe kot je Kolosej – in veliko upodobitev želve in ptic. Nekateri uradni arheologi so poskušali z razlago, da je to vse naravni fenomen, kajti v nasprotnem primeru, bi bila postavljena na kocko njihova celotna veljava v svetu. Toda za božjo voljo, saj je že dovolj, če jih samo pogledate.

 

Znamenitosti ob otoku Yonaguni

Podobne znamenitosti in zgradbe so našli tudi ob Atlantskem otoku Bimini in še kje drugod. Starodavne zemljevide sveta so našli narisane na kamen, ki točno označujejo znane obale, vsebujejo pa tudi ogromno kopnega v Atlantiku in Pacifiku, kjer pravijo, da naj bi se nahajali Atlantida in Mu. Enega takšnih so našli rudarji, ki so kopali zlato v Ekvadorju, skupaj s 350 artefakti (predmeti človeške izdelave) za katere se zdi, da ne sodijo v nobeno od poznanih kultur Južne Amerike in za katere se predvideva, da so stari tisoče let. Kamniti zemljevidi vsebujejo tudi oko, ki se nahaja na Srednjem Vzhodu, v bližini Saudske Arabije. Oko ali vsevidno oko, je prvinski simbol, ki ga še danes uporabljajo skrivne združbe in družine v ozadju globalnega Sistema Nadzora. Sevajoče in svetleče oko, je pogosto uporabljen simbol skupaj s piramido, kot zaključni kamen, ki se dviguje nad glavno zgradbo – kot je naslikano na bankovcu za en dolar.  

Piramida na bankovcu za en dolar

Besede v Latinščini pod piramido se nanašajo na 'Nov red za novo dobo' oziroma 'Nov svetovni red' (to je ime, s katerim skrivne združbe poimenujejo svoj načrt za svetovno prevlado). Kako nenavadno je potem, če ne poznate zgodbe, da je med vsemi tistimi stotinami artefaktov v rudniku Ekvadorja bila najdena skoraj enaka podoba iste piramide in vsevidnega očesa. In ne samo to, če piramido obsijemo ultravijolično svetlobo, ali 'črno svetlobo' se oko sveti.

Najdba v Ekvadorju

Mnoga starodavna besedila opisujejo entitete katerim je iz oči svetila svetloba in pogosto se jih navaja, kot 'tisti, ki sijejo'. Na Nizozemskem sem pred nekaj leti srečal moškega, ki se lotil raziskovanja tega področja potem, ko je neke temne noči odšel z ženo do njenega avta. Medtem ko ji je sledil ven je ugotovil, da od nekod prihaja svetloba in sveti na njen avto – in izkazalo se je, da svetloba prihaja iz njenih oči.

Piramida v Ekvadorju ima tudi 13 stopenj pod očesom in to se sklada s tisto, ki je na dolarskem bankovcu. Na dnu piramide je upodobitev ozvezdja Orion (ki se pogosto pojavlja pri starodavnih artefaktih) in besede napisane v neznanem jeziku. Profesor Kurt Schildmann, predsednik Zveze za nemški jezik, ki tekoče govori 40 jezikov pravi, da je ta jezik starejši od najstarejšega poznanega pisanega jezika. On ga je imenoval pred-Sanskrit. Njegov prevod napisa na dnu piramide se glasi: » Sin Kreatorja prihaja«. To je seveda znana tematika, toda meni se postavlja vprašanje kateri sin in od katerega Kreatorja? To bom razširil kasneje. Klaus Dona pravi, da so enako obliko pisanja našli po celem svetu, na področjih Kolumbije, Združenih Narodov, Francije, Malte, Turkmenistana, Avstralije in Italije, podobnosti pa so našli tudi s pisanji na Velikonočnem otoku, ki je ostanek Mu/Lemurije in slovi po svojih edinstvenih divjih živalih in po ogromnih in nepojasnjenih kipih 'bogov'. 

Velikani na Velikonočnem otoku

 

Pred-Sanskrit pomeni, da bi morala biti pisava starejša od 6.000 let in zelo verjetno je, da je bila to pisna komunikacija nekoč globalne 'Avatar' družbe. Artefakti, ki upodabljajo podobe pol-človeka in pol-reptila in so jih našli globoko v zemlji pod tlemi Sierra Leone v Zahodni Afriki, imajo v notranjosti trdno zapečatene kovinske krogle. To so potrdili na prvem rentgenskem slikanju in ko je bila krogla obnovljena, so ugotovili, da je narejena iz kromiranega jekla, ki je bil odkrit šele v relativno modernih časih, kipi v katere pa je bila zapečatena, pa naj bi bili stari 17.000 let!! Potem so našli natančno strojno  oblikovane in obdelane kocke v samem središču kosa premoga v Avstriji, leta 1885, ki naj bi bil izdelan pred približno 300.000 leti. Kos zlatega navoja, ki so ga našli v Rutherford Mills v Angliji leta 1844, je bil vgrajen v tri metrsko skalo, za katerega se predvideva, da naj bi bil star 60 milijonov let. V starodavnih egipčanskih grobnicah so našli električno baterijo in prazgodovinske kosti živali, v katerih je bil še vedno metek. Koliko ljudi se sploh zaveda teh stvari? Zakaj tega ne učijo v šolah? Odgovor na to je – Sistem Nadzora ne želi, da izvemo resnično zgodovino človeštva, ker bi pričelo padati preveč domin, kar bi neizogibno vodilo do razkritja povezave z današnjimi dogodki in razkritja tistih, ki imajo danes oblast. In v tej knjigi bom pokazal točno te povezave.

V Turčiji so odkrili neverjeten objekt, za katerega arheologi trdijo, da izhaja izpred 12.000 let, morda še več. Gobekli Tepe, v bližini mesta Sanliurfa  na jugovzhodu Turčije, je večinoma sestavljen iz okroglih in ovalnih zgradb, ki se nahajajo na vrhu hriba. Znotraj krogov se nahajajo stebri v obliki črke T in vsak od njih tehta med 40 in 60 ton in je okrašen z izrezljanimi živalmi. Geomagnetne raziskave kažejo, da jih je še nekaj sto, ki so še vedno zakopani. Vprašanje, ki ga zopet postavljajo uradni arheologi se ponovno glasi – kako je lahko bilo to narejeno v času, ko so ljudje delali s primitivnimi ročnimi orodji? V bistvu je to arheološko izkopavanje turške in nemške skupine, prisililo mnogo njih, da so še enkrat premislili o svojem pogledu na človeško zgodovino. Iznajdba je povzročila veliko odkimavanja z glavo in zmedenosti o začetkih tega, kar imenujemo človeška civilizacija. Zdi se, da kdorkoli je že zgradil te zgradbe, jih je natančno zakopal globoko v pesek, ko jih je zapustil in zato so do danes tako lepo ohranjene.

Risba Gobekli Tepe v Turčiji

 

Ameriški avtor in raziskovalec Michael Cremo je začel preučevati zgodovino človeškega obstoja potem, ko je prebral na desetine izvirnih znanstvenih poročil, ki so opisovali najdbe človeških kosti in artefaktov, ki so stari milijone let – to je informacija, ki bila cenzurirana iz učbenikov. Na tak način deluje zatiranje znanja. Javnosti se ne priznajo dejstva, ki bi jim odprla um do večjega razumevanja tega kje smo, kdo smo in zatorej, kaj se danes resnično dogaja. 'Darvinizem' je bila 'znanstvena' prevara, ki je prodajala prepričanje, da gre lahko 'razvoj' samo 'naprej', s tako imenovanim  preživetjem najmočnejšega. Ta sistem prepričanja je bil posebej ustvarjen, da bi iz uradne 'znanosti' in tako imenovanih akademskih krogov odstranil vsako zamisel, da so morda nekoč obstajale bolj napredne civilizacije, kot je naša (kar seveda sploh ni težko). Ko je bilo to izbrisano iz 'znanosti' in akademskega sveta, je bilo na veliko izbrisano tudi iz uma javnosti – delo opravljeno. Toda Darvinizem je šokantno nesmiseln spričo logike in podpornih dokazov, da družba lahko napreduje ali nazaduje, glede na stopnjo razpoložljivega znanja. Glede na to, da se znanje lahko izgubi ali zatre, se lahko tako družbe razvijajo ali padejo. Nič jim ne povzroči hitrejšega padca hitreje, seveda, kakor globalne geološke nesreče, kakršnih je bilo že mnogo. Cenjen astronom in avtor gospod Fred Hoyle (1915 – 2001) je zelo jasno izrazil svoje mnenje o Darvinizmu. Povedal je:

Verjetnost za nastanek življenja iz nežive snovi je ena, s številnimi ničlami za njo… to število je dovolj veliko, da pokoplje Darwina in celotno teorijo o evoluciji. Ni bilo nobene prvobitne juhe, ne na tem planetu, ne na katerem drugem in če začetek življenja ni bil naključen, potem je moral biti produkt namenske inteligence.

Točno tako in jaz bom razkril naravo te 'inteligence'.

Novi svet

To, kar se je zgodilo Zemlji, je bil rezultat veliko večje katastrofe, ki je imela vpliv na celoten sončni sistem. Mnogo planetov in zvezd (jaz trdim, da sta vsaj Saturn in Jupiter pritlikavi* zvezdi in ne planeta) nekoč ni bilo na mestih, kjer jih vidimo danes, to je preden je prišlo do katastrofe. (*(op. mala zvezda z majhno maso, ki oddaja povprečno ali podpovprečno količino svetlobe. Naše sonce je pritlikava zvezda)

Rusko ameriški učenjak Immanuel Velikovsky (1895-1979) je bil pionir v raziskovanju teh dogodkov in jih je opisal v knjigah Trčenje svetov, Dobe in kaos in Zemlja in pretresi. Velikovsky je zagovarjal, da kaos v sončnem sistemu vodil v to, da sta bila planeta Mars in Venera izstreljena iz svoje prvotne orbite na mesto, kjer se nahajata danes. 'Znanstvena' srenja ga je seveda poniževala in postal je njena tarča posmeha. Pa saj, kdo pa ni ponižan kot tisti, ki ima povedati kaj veljavnega in s tem prispreva k človeškemu razumevanju? Glavno tematiko Velikovskega so podpirali, čeprav ne v vseh podrobnostih, sodobni raziskovalci, kot so David Talbott in Wallace Thornhill, ki sta tudi vodilna zagovornika Električnega vesolja. Povezava je več, kot samo naključje. Da bi razumeli delovanje električnih/elektromagnetnih sil, ki delujejo v sončnem sistemu, moramo najprej razumeti kako je sploh mogoče, da se takšna katastrofa zgodi.

Že prej sem omenil, da planeti in zvezde nimajo zagotovljenje stabilne orbite zaradi gravitacije, pač pa jim to zagotavlja elektromagnetno polje in sile. To pomeni, da karkoli izkrivlja ali resno zmoti te sile, bo to povzročilo, da bodo postali planeti in zvezde nestabilni in v skrajnih okoliščinah bodo izginili. Če pogledate dokaze  Velikovskega, Talbotta in Thornhilla, se je očitno točno to zgodilo – in tudi ne tako dolgo nazaj. Govorimo o tisočih let ne o milijonih let (kot mi dojemamo čas) .

Splošna usmeritev te raziskave danes je, da so pred zadnjim pretresom Venera, Zemlja, Mars, Jupiter in Saturn krožili okoli Sonca na zelo drugačnih položajih in odnosih, kot to vidimo danes. Bili so velik bližje Zemlji in so izgledali kot gigantska telesa, pravi  Talbott. Prvotno in najbližje sonce glede na Zemljo je bil ta, ki ga danes imenujemo Saturn, ki je kakor Jupiter pritlikava zvezda in ni planet. Talbott pravi, da se zdi glede na Zemljo, kot da Saturnova orbita miruje. Starodavna ljudstva so imenovala Saturn 'tisti, ki je predan'. V tej točki Saturn ni imel obročev ali vsaj ne takšnih, ki bi bili vidni, kot so ti danes in bil je usklajen z Marsom in Venero, če si jih gledal iz Zemlje. David Talbott pravi, da je bila to razporeditev 'Zlate Dobe' in do tega zaključka je prišel po desetletjih branja starodavnih spisov iz celega sveta. Rezultat njegovega dela si lahko ogledate v izjemni knjigi Mit o Saturnu. V prihodnjih poglavjih bom razširil to temo in odkril temeljno pomembnost Saturna.

Talbott pravi, da je Mars v nekem trenutku izgubil svojo stabilnost in začel prihajati bližje Zemlji. Dejansko tako blizu, da je prišlo do neverjetne električne sprostitve nepredstavljive razsežnosti med njim in Zemljo. On pravi, da je to izvor tematike 'strele bogov', ki je globalno zabeležena kot mit ali legenda. 

Izmenjava električnega naboja

 

Velikovsky je verjel, da je prihod Jupitra v sončni sistem povzročil eno od mnogih neverjetnih katastrof v skorajšnjem trčenju s Saturnom, kar je preuredilo planetarne krožnice. On pravi da:« V skorajšnjem trčenju z Jupitrom je bil Saturn, ki je imel veliko večjo maso, kot jo ima danes, zmoten« in on verjame, da je' Jupiter pometel razpršeni material' in s časoma 'doživel fisijo ali cepitev'. Velikovsky je prav tako trdil, da je vpliv na Jupitra povzročil, da je Saturn doživel ''novo'' (kataklizmična jedrska eksplozija v pritlikavo zvezdo). Starodavni zapisi pravijo, da je bil Saturn šef med bogovi, dokler ni njegovega prestola zasedel Jupiter. Zelo je verjetno, da so grške legende o borbi med Titani in Olimpi za prevlado nad Zemljo, simboli za Saturn (Titani) in Jupiter (Olimpi). Mnoge Saturnove lune so poimenovane po Titanih in največja med njimi se imenuje Titan. Karkoli je dejansko ozadje tega, so ta telesa postala tako zelo nestabilna zaradi elektromagnetnih sil, da so bila vržena v nered in kaos in so zdrvela iz nadzora še preden so našla novo stabilnost na lokaciji, kot jih vidimo danes. Pred tem dogodkom je bil Mars naseljen planet in ni bil opustošen pred milijoni let, ampak v relativno zadnjem obdobju dogodkov, ki jih opisujem. Mnogi zagovorniki kataklizmične različice zgodovine, vključno z Velikovskym pravijo, da je asteroidni pas med Marsom in Jupitrom ostanek nekega drugega planeta, ki je bil uničen v teh nenavadnih dogodkih.

Lahko da imajo prav in najverjetneje tudi imajo, toda meni ni potrebno sprejeti vsake podrobnosti, katero predstavlja raziskovanje tega področja, se pa v popolnosti strinjam s tematiko: se je pa začelo vse podirati v 'nebesih', ko so telesa kot so Saturn, Venera, Mars in Jupiter dramatično spremenili svoje lokacije in Zemlja je bila popolnoma uničena. To je pomenilo pa-pa 'Zlata Doba' in vse kar je še šlo z njo.

SE NADALJUJE

Vir: David Icke - Perception deception