Prevara dojemanja 3. poglavje

Ste to, kar si izberete, da boste

Nikoli ne boste imeli večje ali manjše oblasti, kot je oblast nad sabo…velikost človeškega uspeha se meri po tem, kako obvladuje sebe; globina njegovega neuspeha pa po opustitvi sebe…In ta zakon je izraz večne pravičnosti. Tisti, ki ne more vzpostaviti oblasti nad sabo, ne bom imel oblasti nad drugim.

Leonardo da Vinci

Mi dekodiramo informacijo valovne oblike v električno, digitalno in hologramsko stanje in tako vesolje obstaja na vseh teh ravneh manifestacije. To so isti izrazi ene in iste informacije. Zdaj obstaja zbrana skupina ljudi in raziskovalcev, ki razkrivajo obstoj električne/elektromagnetne ravni, pod naslovom ''Električno vesolje''.  

Glavna zagovornika sta  David Talbott in Wallace Thornhill, ki sta ustvarila dve prvovrstni knjigi - Električno vesolje in Božji bliski, kjer podrobno razlagata neverjetne dokaze, da je na neki ravni vesolje živo, z elektriko in elektromagnetnim poljem. To tehnologijo naj bi bilo zelo preprosto izkoristiti in jo spremeniti v uporabno in neomejeno brezplačno energijo, ko bi bila pripravljena tehnologija, toda to je bilo zatrto, zaradi mnogih razlogov, ki jih bom ovekovečil. Najpomembnejši je ta, da bi energetski kartel ostal brez dela in s tem bi razbremenili globalno populacijo, da bi jim še naprej služila tako, da plačuje visoke račune. Ne pozabite, da tisti, ki zatirajo to tehnologijo in znanje o električni naravi vesolja, so isti ljudje, ki govorijo o tem, da bi trenutni viri energije, ki ustvarjajo ogljikov dioksid, morali biti dramatično zmanjšani ali prepovedani, da ''zaščitimo planet''. Toda tega si ne želijo tako zelo, da bi rešili njihov 'navidezni' ''klimatski'' problem, ki ga povzroča človek (prevara) in bi dali svetu električno energijo, ki se pojavlja v naravi brezplačno. Vse proizvaja električno energijo in to vključuje tudi rastline in drevesa. Raziskovalca na univerzi v Washingtonu, Babak Parviz in Brian Otis, sta v letu 2012 poročala, da sta odkrila, da lahko električna naprava deluje, če jo priklopimo na drevo. Parviz je povedal:« Kolikor nam je znano, je to prvi strokovno pregledan dokument, da nekaj napaja nekaj že smo tako, da zataknemo elektrode v drevo.« No, čestitke za tole, toda tisti, ki ve kako realnost deluje, že dolgo, dolgo časa ve, da vse proizvaja energijo. Druga raziskava na inštitutu za tehnologijo v Massachusetts-u (MIT) je potrdila, da rastline ustvarijo napetost tja do 200 milivoltov, kjer je ena elektroda vstavljena v rastlino in druga v prst, ki jo obdaja. Uradna ''znanost'' priznava, da elektromagnetno polje obstaja ''nekje tam zunaj'' toda zanika, da je vesolje električno, ker ne moreš imeti elektromagnetnega polja brez elektrike. Mmmm…tukaj nekaj ni v redu, stavim. Uradna ''znanost'' ne more replicirati te vrste vesolja v laboratoriju, toda raziskovalci in zagovorniki Električnega vesolja, lahko. Udarec strele je najbolj očiten izraz elektrike v atmosferi in še veliko več električnega se dogaja z bliskom strele, kot samo to, kar mi vidimo na nebu. Strela je sproščanje energije, ko se preveč elektrike nakopiči v atmosferi. To sproži električne povezave in odgovore v višjih legah, čemur znanstveniki pravijo 'škrati', 'vilinci', 'gnomi' ali 'reaktivci', ko se električni vpliv odigra v kozmos. Tornado sproži hitro vrteče se električno polje in zato se tornadi tudi pojavljajo med električnimi nevihtami in kopičenjem elektrike v atmosferi. Uradna 'znanost'  nam govori, da 'fizično' snov drži skupaj gravitacija, v bistvu pa je na delu elektromagnetizem, ki je, kot sta to izpostavila tudi Talbott in Thornhill, okoli 'tisoč bilojonov triljon krat' močnejši od gravitacije. Električnost in elektromagnetizem sta tista, ki vzdržujeta planete na njihovih orbitah okoli sonca in če karkoli popači ali destabilizira te elektromagnetne sile se lahko zgodi, da gredo planeti na sprehod. To se je v našem sončnem sistemu že zgodilo in to v ne tako oddaljenih časih, kot nam govorijo zapisi antičnih kultur. Električne sile v vesolju vzajemno delujejo s plazmo, ki je 'četrto stanje snovi'. Večina ljudi pozna te krogle plazme, ki reagirajo na električno nabitost, ko položite roko nanjo. Plazma je skoraj popoln prenosnik za električna in elektromagnetna polja in zelo pomemben je podatek, da 99.999 odstotkov vesolja, ki ga lahko vidimo, je sestavljeno iz plazme. Ime za plazmo je skoval Ameriški Nobelov nagrajenec, Irving Langmuir (1881-1957), ko je opazil, da se električne sile prenašajo preko plazme, na zelo podoben način, kot se redeče in bele krvničke prenašajo po krvni plazmi. Langmuir je tudi opazil, da ima plazma življenju podobno sposobnost, da se samo-organizira v odzivu na električne napetosti. To je mogoče zato, ker enako kakor vse ostalo, ima tudi plazma zavest.  

Električno vesolje v naravi in laboratoriju

Norveški znanstvenik, Kristian Olaf Birkeland (1867-1917) je ugotovil, da se svetilne nitke pojavijo, ko elektrika potuje skozi plazmo. To je zaradi očitnega razloga postalo znano kot 'Birkeland-ovi tokovi'. Vesolje je tapiserija teh svetilnih niti, ki so zelo različnih velikosti, od čisto majčkene do velikosti svetlobnih let. Ta izreden naravni pojav se zgodi, ko tok steče skozi plazmo. Elektrika proizvaja elektromagnetna polja, kar povzroči, da te svetlobne niti začnejo krožiti ena okoli druge, medtem ko jih elektromagnetizem drži tudi narazen. To je poznano kot 'plazmični sunek', ki ga lahko vidite tudi pri dvojni spirali meglice, še najbolj občutno pa pri DNK. Tukaj imamo še en primer tega 'kakor zgoraj, tako spodaj' – hologram – in zato električno vesolje in električna možganska aktivnost zrcalita drug drugega. Naša električna povezava z realnostjo prihaja iz srca, električnega delovanja možganov, centralnega živčnega sistema, električnih komponent celotne genetske zgradbe in od elektromagnetnega auričnega polja.

Birkelandov tok in dvojna spirala meglice

Tudi NASA je morala leta 2007 priznati, da elektromagnetno polje povzroča Auroro Borealis – Polarni sij:«Novi podatki iz NASINE Themis naloge….navajajo, da energija prihaja iz nabitih delcev iz sonca po toku zavitih svežnjev elektromagnetnih polj, ki povezujejo zgornjo atmosfero Zemlje s soncem. Tudi planeti in zvezde imajo aurična polja (ponovno hologram) in ta polja so poznana kot magnetosfere. To je možno zaradi izjemne karakteristike plazme. Znanstvenik Irving Langmuir je odkril, da kadar plazma določenega električnega naboja sreča plazmo z drugačnim električnim nabojem, se med njima avtomatsko ustvari energetska pregrada. Te pregrade danes imenujemo 'Langmuirski plašč' in ta določa planetarna polja ali magnetosfere.

Sončna žarnica

Sonce ima svojo lastno različico imenovano heliosfera in to mora veljati, ker je sonce sestavljeno iz skoraj 99 odstotkov plazme. Sonce je plazmična kugla, ki proizvaja elektriko. Uradna znanost je sonce popolnoma narobe dojela, da je prav težko vedeti, kje naj sploh začnem.

Sonce ni gigantski jedrski reaktor, ki proizvaja toploto in svetlobo v svojem jedru (in tudi sam sebe ne izgoreva, niti ni na poti v samouničenje). Ralph Juergens, Ameriški inženir in univerzitetni raziskovalec pravi:«Moderen astrofizikalni koncept, ki pripisuje soncu energijo termonuklearne reakcije globoko v notranjosti sonca, je v nasprotju s skoraj vsemi opazovanimi vidiki sonca.« Ampak opažena očitnost, ni preprečila uradni 'znanosti' promoviranja absurdnih nesmislov niti v preteklosti, niti danes. Energetska moč sonca ne prihaja iz njegove notranjosti. Moč se proizvaja na električni ravni vesolja in sonce je električni procesor in transformator, ki svojo moč črpa iz vesoljskega električnega polja in jo spreminja v svetlobo – v bistvu gre za enak princip, kot pri žarnici. Električno polje gre skozi cikle, kjer je enkrat več, drugič pa manj razpoložljive električne moči, in to se odraža v tako imenovanih sončnih ciklih, ko se aktivnost sonca povečuje ali zmanjšuje. Pomislite, kako deluje stikalo za zatemnitev svetlobe. X sončni žarki se zatemnijo na enak način, kar je odziv na zmanjšano električno moč. Ena od glavnih meritev sončne aktivnosti so sončne pege – to so ogromne luknje na sončevi površini, ki jih je povzročila električna dejavnost. Uradna 'znanost' trdi, da se to pojavlja zaradi povečanja energije, ki se proizvaja v notranjosti sonca, v bistvu pa je resnica ravno obratna. Moč iz teh lukenj prihaja iz obratne smeri. Obstaja 'plazmični krof', poznan kot 'torus', ki ga je moč videti na ultravijolični ravni in kroži okrog sončnega ekvatorja.Ta torus vpija in shranjuje elektriko iz vesoljske 'mreže'. Kadar imamo cikel visoke moči električne aktivnosti, postane torus preobremenjen in mora zato sprostiti elektriko na enak način, kot to naredi zemeljska atmosfera v primeru strele. Te sprostitve energije udarijo ob sončno površino in naredijo luknje, ki jih mi imenujemo sončne pege in zato je število sončnih peg upravičeno uporabljeno za merjenje ravni sončne aktivnosti, ampak sončne pege se ustvarijo od zunaj ne od znotraj. Več potrditev napačnega dojemanja sonca uradne 'znanosti' izhaja iz dejstva, da je površina sonca relativno hladna v primerjavi z neverjetnimi temperaturami v višji atmosferi. Sončeva korona (svetlobni obroč) ki je daleč od površja, je najbolj vroča točka sonca – nekaj 200 milijonov stopinj Kelvina, v primerjavi s 5.000 stopinjami na površju. To je tako jasno, kot to, da imate nos na sredini obrazi.

Ko so se znanstveniki lotili 'MRI'  slikanja (slikanje z magnetno resonanco) sončnega notranjega delovanja, so našli nekaj popolnoma nasprotnega tistemu, kar naj bi bilo tam, če bi bile njihove teorije o soncu, kot sistemu ogrevanja, točne. Uradna zgodba je, da sončna energija prihaja iz termo-jedrske reakcije v centru sonca, ki potem pride na površje s pomočjo območja sevanja in nato še konvekcijskega sevanja. Toda niso dobili nobenih dokazov za obstoj cone sevanja in slikanje z MRI je pokazalo skoraj nič konvekcijskega sevanja – samo en odstotek, ki je bil potreben, da je njihova teorija postala resnica. Kot sta David Talbott in Wallace Thornhill zapisala v knjigi Strele bogov:

Od najmanjšega delca do največje galaktične formacije, tokokrog  električne mreže povezuje in združuje celotno naravo, organizira galaksije, napaja zvezde, rojeva planete in v našem svetu, nadzoruje vreme ter poživlja biološke organizme. V električnem vesolju ni izoliranih otokov.

Številke in vozlišča

Električnost je samo ena raven vesolja in iz te ravni sta dekodirani digitalna in hologramska raven, ravno tako, kot naših pet čutil preoblikuje informacijo valovne oblike v električno informacijo, da bi lahko možgani zgradili digitalno in hologramsko realnost. Digitalna raven je raven, kjer vstopi numerologija – veda o številkah in njihovem zaporedju – in druge tehnike, kot je Kitajski I-Ching. Numerologija meri digitalna stanja, ki so digitalni izrazi valovne oblike in električnega stanja. Kadar se v vašem življenju pojavijo številke ali se neprestano pojavljajo iste, je to rezultat tega, da se z vami nekaj dogaja na ravni valovne oblike. Izkušen numerolog lahko digitalno prebere to informacijo valovne oblike, enako kot to lahko naredi izkušen astrolog s pomočjo položajev planetov in zvezd. Znanost dogme Dawkins bo ponovno zavrnila točno ta predlog, da imata numerologija in astrologija svojo veljavnost – seveda jo imata, če sta v pravih rokah.

Mi vidimo, da se planeti premikajo kakor fizični predmeti, toda pri tem ni nič fizičnega. Planeti in zvezde so hologramska, digitalna in električna polja informacije valovne oblike, ki se premikajo skozi vesoljsko hologramsko, digitalno in električno polje informacije valovne oblike. Med tem si izmenjujejo informacije in vplivajo na hologramsko, digitalno in električno informacijo stanja energetskih polj valovne oblike, s katerimi smo ljudje v neprestanem medsebojnem odnosu. Najmočnejši vpliv prihaja takrat, ko so planeti in zvezde v določeni poravnavi, kar pomnoži vpliv na podlagi tega, da je celota močnejša, kot le vsota delcev. Mi vpijamo energetsko polje v našo lastno energetsko strukturo, ko ob rojstvu vstopimo v to realnost (nekateri pravijo, da že pri oploditvi) in naše astrološko polje bo sodelovalo z vedno spreminjajočim se poljem vesolja na različne načine, glede na to na kateri točki v ciklu smo bili rojeni/zaplojeni. Dojemanje tega »Jaz sem Bik« ali »Jaz sem Dvojček« je do teke točke pravilna, toda jaz ne morem dovolj močno poudariti, da Zavest lahko preseže karkoli, tudi astrološke vplive. Za tiste, ki so skoraj v popolnosti ujeti v Telo-um bo to bolj veljalo, ker so energetsko najmanj okrepljeni. Starodavne družbe so poznale astrologijo in numerologijo, ker so posvečenci ožjih krogov skrivnih združb in Mističnih šol bili seznanjeni z znanjem, ki ga ostala populacija ni imela (enako kakor danes). Dvanajst astroloških znamenj je predstavljalo enake koncepte v enakem zaporedju in jih lahko najdemo po celem starodavnem svetu. V knjigi Stare zaveze se Job nanaša na Mazarot (op. astrološka konstelacija) ali zodiak, kakor v »Moreš li voditi naprej Mazarot v njihovi sezoni?« Ezoterično znanje so vgradili v oblikovanje velikih stavb in iz tega razloga vidite ponavljajoče se matematične in geometrične motive, kot je Pi, zlati rez (imenovan tudi zlato povprečje, zlati rez ali Phi) in Fibonačijevo zaporedje.

Zlati rez je opredeljen ko je 'vsota količin, glede na večjo količino enaka razmerju večje količine do najmanjše' (op. matematična definicija: je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu). Kakor zgoraj tako spodaj – hologram! Zlati rez ali Pi najdemo po vsej naravi, v načinu kako stvari prihajajo skupaj v obliki, predstavlja pa ga število 1.6180339887499….ponavljajoče se v neskončnost. To je zelo zanimivo glede na to, da zlati rez prinaša rast oblik, saj so starodavni posvečenci verjeli, da so 'ulomki števila v stanju nastajanja'. Fibonačijevo zaporedje se pojavi, ko zadnji dve številki seštejemo, da dobimo naslednjo številko, takole: 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21….. Fibonačijevo zaporedje, imenovano po Italijanskem matematiku iz 12. In 13. stoletja Leonardo Pisano Fibonacci (med vsemi drugimi imeni) lahko najdemo vsepovsod  v naravi, v povezavi s tem kako na primer rastejo rastline, rože, drevesa in školjke, kot tudi v proporcionalnosti človeškega obraza.

To je digitalna raven realnosti in starodavni posvečenci so to vedeli. Vedeli so, da so številke in geometrija izrazi energetskega stanja in če uporabijo pravo število in geometrijo v svojih stavbah, bodo te proizvajale energijo valovne oblike, katerega predstavljata število in sorazmerje. Digitalna raven realnosti je pravilno predstavljena v filmu Matrica - kakor gibljive številke na ekranu računalnika, ki jih je v realnosti Neo doživel potem, ko je postal Zaveden. Ameriški fizik v članku, ki je bil objavljen v reviji New Scientist, kjer razmišlja o hologramski realnosti pravi, da določena stopnja povečanja 'zgradba prostora in časa postane zrnata, ki je v končni fazi narejena iz majhnih enot, bolj podobnim pikam…' V svojih prejšnjih knjigah sem povedal zgodbo o Ameriški znanstvenici za možgane, Jill Bolte-Taylor, ki je doživela realnost kot pike, ker je njen sistem za dekodiranje postal pokvarjen, zaradi kapi leve polovice možganov (leva je zelo pomembna, kot bomo videli). Izkusila je tudi stanje, kjer bilo vse Eno, brez jasne razlike med njenim telesom in z vsem ostalim v sobi. Najnovejša dognanja na področju holografije vključujejo tudi digitalne holograme, ki jih uporabljajo za neverjetne prikaze na razstavah ali prodajnih predstavitvah. Poročila uradnih medijev opisujejo, kako hologram, ki je bil projiciran izgleda resničen – tako trden – da ljudje niso hoteli hoditi skozenj. Digitalni hologrami se nevarno približujejo hologramski realnosti, ki ji pravimo svet.

''Videti'' pomeni dekodirati

 Imamo Kozmični internet v vseh svojih oblikah, kar pa zahteva 'opazovalca', dekoderja, enako kakor brezžičen internet potrebuje računalnik, da prikaže informacije na ekranu kot realnost, ki jo mi lahko vidimo in z njo sodelujemo. Dame in gospodje….pozdravite prosim človeško telo. Tudi telo ima valovno obliko, električne, digitalne in hologramske ravni in vsaka od njih sodeluje z odgovarjajočim stanjem znotraj realnosti vesolja. Prvotno stanje Telo-um računalnika je valovna oblika (se spomnite zgodbe o Tomovi hčerki?), električna, digitalna in hologramska realnost pa so dekodirani izrazi te temeljne informacije. Niso samo naša čutila tista, ki dekodirajo informacijo vibracijske valovne oblike.

DNK in celotna genska struktura, so ključni pri procesu dekodiranja. DNK ali Deoksiribonukleinska kislina se opisuje kot 'informacijska molekula, ki zakodira genska navodila za uporabo razvoja in delovanja vseh poznanih živih organizmov in mnogih virusov'. Hkrati je sprejemnik in oddajnik, ki sprejema informacije iz vesoljskega polja 'Kozmičnega interneta' in to oddaja našim petim čutilom. Nek internetni članek je zajel temelj vloge DNK:

Iz značilne oblike te gigantske molekule – zavite dvojne vijačnice – predstavlja DNK idealno elektromagnetno anteno. Po eni strani je podolgovata in tako rezilo, ki lahko zelo dobro sprejema električne impulze. Po drugi stani pa ima, gledano od zgoraj obliko obroča in je zato zelo magnetna antena.

Resnični znanstveniki v Rusiji, so naredili nekaj izjemnih raziskav, da bi potrdili, da je DNK sprejemnik in oddajnik informacij, ki lahko ustvari magnetne 'črvine' (bližnjica skozi prostor in čas), da bi komunicirala z realnostmi nad tem, kar mi lahko dojamemo kot čas in prostor. Ruski biofizik in molekularni biolog Pjotr Garjajev in njegova ekipa raziskovalcev, ki pokriva mnogo disciplin, so pionirji na področju 'genetike valov', kot se to imenuje. Jaz že vsa ta leta govorim, da 'fizična' realnost izhaja iz informacijskega polja valovne oblike in Pjotr Garjajev in njegovi sodelavci to potrjujejo s svojimi raziskavami in poizkusi. Odkrili so, da ima DNK več kot samo nekaj funkcij. Sodeluje pri skladiščenju informacij in komunikaciji, ter je superprevodnik, ki lahko procesira ogromne količine informacij, brez da pri tem izgubi energijo, v obliki toplote. Tehnološki superprevodnik dela samo v izjemno nizkih temperaturah in predvideva se, da če bi ga lahko usposobili za delovanje pri sobni temperaturi, bi bila elektronika, moč in transport revolucionarni. No, saj to je že narejeno. Imenuje se DNK. Garjajev in njegovi kolegi so dokazali, da se lahko DNK reprogramira z besedami in frekvencami, pa saj besede so frekvenca. Vse v naši realnosti je frekvenca. Odkrili so, da se DNK lahko pozdravi z besedami in vibracijo; toda kako to ne bi bilo mogoče, ko pa je DNK sprejemnik in oddajnik, ki ga lahko harmoniziramo ali uničimo z naravo informacije, ki jo sprejema? Ruska skupina raziskovalcev je transformirala žabje zarodke v zarodke močerada v enem preizkusu tako, da so oddajali močeradov informacijski vzorec DNK-ja. Toda fenomen 'spreminjanja oblike' ni mogoč, kajne? Potencial za zdravljenje brez zdravil ali operacij je neomejen z genetiko valov in tako bo Sistem Nadzora naredil vse kar lahko, da bo to zatrl, za svoje lastne podle namene. Točno to se je zgodilo tem ruskim raziskovalcem, ker so jih zelo skrbno opazovali in so na koncu prejeli grožnje od Ruske oblasti, ki je sama vpletena v globalno mrežo usklajenega zatiranja in prevar, kar bom razkril kasneje. Mi lahko sami sebe pozdravimo tako, da komuniciramo s svojo lastno DNK z uporabo Zavesti. In Ruski znanstveniki pravijo, da ko razumemo DNK, kot sistem sprejemanja in oddajanja, lahko to razloži intuicijo, jasnovidnost, telepatijo, spontano zdravljenje in samozdravljenje, ter to, kako lahko ljudje vplivamo eden na drugega ali celo na vreme. To je zagotovo ena od razlag, obstajajo pa tudi druge.

Povedano preprosto, telo samo sebe dekodira in manifestira v obliki za katero mi mislimo, da jo vidimo in izkušamo/doživljamo. Oziroma, to počne um preko možganov. Osnovno stanje telesa je valovna oblika in z opazovanjem – dekodiranjem te valovne oblike – mi manifestiramo 'fizično' telo, za katerega mislimo, da ga vidimo in naseljujemo. Kako lahko to naredimo brez hologramskih možganov, ki tudi postanejo 'fizični' šele, ko so dekodirani v obliko samih sebe?? Zato, ker se vse dogaja na ravni valovne oblike. Raven valovne oblike možganov in genetska zgradba sta tista, ki dekodirata informacijo valovne oblike v hologramsko realnost, vključno z verzijo samega sebe. To je popolnoma preprosto, če ljudje ne pozabijo, da je valovna oblika temelj realnosti vesolja in vse kar je hologramsko, je navidezno. V bistvu je tudi valovna oblika navidezna v večji shemi stvari, kajti vir vsega je prvinsko stanje tišine, spokojnosti, Vsevednega, Vsega kar je.

V proces manifestiranja hologramske realnosti se lahko 'vdre' in to je glavni razlog zakaj je svet takšen kot je, kot bom še razložil. To, kar se dogaja človeški realnosti temelji na enakem principu, kot igre virtualne realnosti in tehnologije, ki vdira v naših pet čutil skozi očala, rokavice in skozi druge tehnike, da naša čutila hrani z lažno informacijo in 'povozi normalno' realnost. Hipnotizerji vdrejo v sistem, ko vanj vsajajo sugestije (prepričanja, programirano realnost), da njihove Pavlihe igrajo na pozavno ali da je oseba, ki sedi poleg njih gola ali da njihove hčerke ni v sobi, ko pa je le nekaj centimetrov stran od njih. Znanstveniki so ugotovili, da se lahko vdre v možgane z informacijo že samo z uporabo slušalk, ki stanejo 300$. To tematiko bom na širše razvil. Ljudje pogosto sprašujejo, kar je razumljivo, da če mi sami ustvarjamo svojo realnost, kako to, da lahko vsi vidimo enako stavbo, isti avto ali pokrajino. Odgovor je - zato, ker se ta informacija nahaja v kolektivnem polju, iz katerega mi dekodiramo hologramsko realnost in tako vsi dekodiramo  - vidimo in doživimo – enako osnovno ozadje realnosti. Mi dodamo svojo edinstveno razlago na to kolektivno realnost, tako da se odločimo kaj si mislimo o stavbi, avtu ali pokrajini in kako se na to izkušnjo odzivamo. Vsi bomo videli enake spletne strani kolektivne realnosti, kot je internet, toda ne bomo vsi obiskali istih strani ali imeli enakega mnenja o njih in povezave z njimi. Mi tudi objavljamo in sprejemamo informacije na internetu in na enak način mi oddajamo in sprejemamo informacije v naši nenehni povezavi s Kozmičnim Internetom. Pokrajina vesoljskega polja ni vedno vsebovala hitro rastočih mest. To so naredili ljudje s svojimi 'objavami' ali skozi svobodo misli (samo nekaj njih) ali s sledenjem programa, s katerim nas neprestano pitajo (velika večina).

Čas in prostor – iluuuzijaaaa

Še eden vidik realnosti je potrebno omeniti, preden si lahko pogledamo kako popolnoma zmešan in izkrivljen je: čas in prostor ne obstajata – oba sta iluzija. To, kar mi doživljamo kot čas in prostor je zakodirano v zgradbi informacije valovne oblike, da bi bilo dekodirano v dojemanje časa in prostora. DVD je samo zakodirana informacija oblikovana tako, da jo računalnik ali DVD prevajalnik lahko odkodira in vendar to kar se pojavi na ekranu izgleda, kot da vsebuje 'čas' (ko se prizori premikajo) in 'prostor' (navidezno tri dimenzionalno dojemanje globine). Ta iluzija o času in prostoru ne obstaja drugače, razen kot informacija na disku, ki ga računalnik dekodira in enako je z našo izkušnjo realnosti. Čas in prostor obstajata samo kot informacija v teksturi valovne oblike, ki je dekodirana in predstavljena v izkušnjo časa in prostora, s pomočjo  biološkega računalnika Telo-um. Športniki pravijo, da 'padejo noter', ko se jim zdi, da se čas premika počasneje in to sem doživel tudi sam, ko sem bil še nogometaš. Spomnim se določene tekme, ko se je vse dogajalo v 'resničnem' času (na tak način moji možgani navadno dekodirajo realnost) dokler ni igralec ustrelil proti meni iz daljave 11 metrov. To je bil šus in moja prva reakcije je bila, da bo šla žoga mimo mene, toda kar naenkrat se je vse začelo dogajati kot v upočasnjenem posnetku, zvok množice je izzvenel in svet je bil v tišini. Začel sem se premikati proti žogi, ki mi je prihajala nasproti, visoko na mojo levo. Potem sem se zavedel, da sem bil skoraj v horizontalnem položaju, tik pod prečko in nagnil sem vrat nazaj, ko sem videl da se je žoga odbila od moje desne roke preko vrat. V trenutku, ko sem se dotaknil žoge je 'realen čas' priletel nazaj, skupaj z vpitjem množice, navdušene ned odbito žogo. Ta strel bi moral zadeti gol. Ležal sem na tleh in razmišljal, kaj za vraga se je ravnokar zgodilo? Bil sem zmeden glede tega, kar sem ravnokar doživel, toda ko sem začenjal razumeti naravo realnosti, je bilo to enostavno razložiti. Zgodilo se je, da sem preprosto dekodiral čas na drugačen način in tako sodeloval z navidezno realnostjo na drugačen način. Med tem, ko sem pisal to knjigo, je študija od Nobuhiro Hagura na londonski visoki šoli dognala, da imajo vrhunski športniki 'sposobnosti podobne Matrici', da lahko 'upočasnijo čas', kot to doživijo. V kritičnem trenutku, ko se pripravljajo na strel, met ali servis, se njihova sposobnost za procesiranje vizualne informacije pospeši in zdi se, da se svet premika počasneje. Zato nekateri veliki nogometaši vedno pravijo, da imajo 'več časa', kot drugi igralci in zato lahko tudi tenisači ali igralci bejzbola udarijo žogo s takšno natančnostjo, ko prileti do njih z neverjetno hitrostjo. Oni takrat ne doživljajo enake hitrosti, kot nekdo, ki to gleda, ker je čas navidezen.

Ko gledamo nočno nebo, se vse zdi tako 'daleč stran' v dekodirani hologramski realnosti. Toda te 'oddaljene' zvezde so samo dekodirana informacija v naših možganih in genetski zgradbi. Zvezde, za katere se zdi, da so nepredstavljivo daleč od nas in ena od druge, obstajajo v tej obliki v samo v nekaj kvadratnih centimetrih naših možganov, ki so odgovorni za dekodiranje električne informacije v vidnost. Nobene 'oddaljenosti' ni – bucikina glava in neskončnost sta ena in ista stvar. Uradna 'znanost' je zmedena zaradi odkritja, da lahko dva delčka komunicirata med seboj hipoma, četudi sta oddaljena tisoče kilometrov, ker še vedno verjamejo v čas in prostor in v to kar se imenuje kontinuum prostora in časa. Ko spoznate, da sta dva delčka eno in da je prostor med njima iluzija, je skrivnost o hipni komunikaciji rešena. Da ta 'dva delčka' komunicirata med sabo, se manifestira samo kadar jih znanstveniki opazujejo. Kakor je s 'prostorom' tako je s 'časom'. Nič takšnega kot je čas ne obstaja – razen kot zakodirana informacija. Obstaja samo večen ZDAJ. In ne mislim ZDAJ, kot samo še eno besedo za 'sedanjost', v smislu preteklost – sedanjost – prihodnost. Mislim na takšen ZDAJ v katerem so preteklost, sedanjost in prihodnost vse ena in ista izkušnja. Za večino ljudi je to skoraj nemogoče dojeti, zaradi močno zakoreninjenega vseživljenjskega programa o 'času'. Toda razmislite o tem. Kot prvo, 'čas' glede na uro je nesmisel, ker se mu reče 'čas'. Na nekem zidu sem videl napisan grafit, ki pravi: »Čas ne obstaja. Obstaja ura.«. Popolno. Kako lahko resno jemljete 'čas' ure, če lahko prestopite nevidni pas v oceanu (mednarodna časovna linija) in stopite v jutri ali včeraj, odvisno od tega v katero smer potujete. Pa še ravna ni.

Svetovni 'časovni' pasovi

Gregorijanski koledar, ki kaže 'minevanje časa' skozi leto, je bil uveden s papeškim odlokom in dovoljenjem papeža Gregorija XIII v letu 1582. In ko so ga predstavili, so morali zbrisati celo vrsto dni, da je sploh prilegal. 2. Septembru je po spremembi sledil 14. September. Seveda, čas je resničen, kajne? Ampak čas zagotovo mora obstajati, saj se spominjamo 'preteklosti' in skrbi nas pogled v 'prihodnost'. V redu, kje se mi nahajamo kadar doživimo nekaj, kar s časoma postane spomin te izkušnje iz 'preteklosti'? Nahajamo se v ZDAJ. Kje se nahajamo kadar razmišljamo o 'prihodnosti'? V ZDAJ. Ker obstaja samo ZDAJ, kot obstaja samo neskončnost, večnost, Vse možnosti in Vsevednost, obstoj. Vložite DVD film v predvajalnik in doživeli boste kako 'čas' teče, ker prizori sledijo eden drugemu. Prizor, ki ga gledate, na katerikoli točki, je vaše dojemanje sedanjosti. Tisti prizori, ki ste jih že pogledali, je vaše dojemanje 'preteklosti' in tisti, ki jih še niste videli so v vašem dojemanju 'prihodnosti'. Toda celoten film obstaja v istem ZDAJ, na istem CD-ju in vaše dojemanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti narekuje zgolj točka na CD-ju, ki jo laser bere v ZDAJ. Čas je iluzija, ki je zelo pomembna v zvezi s človeškim služabništvom, kot bomo videli. William Blake, čudovit Britanski umetnik in pesnik, je ujel iluzijo časa in prostora, ko je zapisal:

Kjer si, to narekuje tvoje dojemanje tega kje si bil in kam še moreš iti.

Videti svet v zrnu peska in Nebesa v divji roži,

Držati neskončnost v dlani in večnost v eni uri.

Blake je tudi zapisal:«Tistemu, ki je čas enak večnosti in mu je večnost enaka času, je rešen vseh nadlog.« Ljudje, ki so doživeli izkušnjo skorajšnje smrti, so videli nad računalnik Telo-um in se vrnili, da bi povedali to zgodbo in potrdili spremembo realnosti, ko se enkrat osvobodijo dekodiranega zaznavanja, čemur jaz pravim biološki Telo-um računalnik. Ta odlomek združuje vse to:

…že vse od začetka, moje rojstvo, moji predniki, moji otroci, moja žena, vse pride skupaj istočasno. Videl sem vse v zvezi z mano in o vseh, ki so okoli mene. Videl sem vse, kar razmišljajo danes, kaj so razmišljali takrat, kaj se je zgodilo prej, kaj se dogaja danes. Nobenega časa ni, ni nobenih zaporedij dogodkov, nič takšnega, kot je omejevanje, oddaljenost, obdobje ali prostor. Lahko sem bil kjerkoli sem želel biti sočasno.

To je kar mi smo – in še več – in dejstvo, da človeška družba ni osnovana na tem razumevanju sebe in realnosti, je povzročilo manifestacijo tega norega sveta. Ta prvotna popačenost dojemanja realnosti izvira iz valovne oblike in s tem iz hologramske popačenosti, ki je zakodirana v samo zgradbo človeške družbe. Od kod je torej ta popačenost prišla? Kdo bi si želel, da je to svet prikrajšanosti, sporov, trpljenja in nevednosti? In zakaj?

SE NADALJUJE

Vir: David Icke - Perception deception