Prevara dojemanja 6. poglavje 2. del

Prenesena preobrazba – vdor

Drugi načini, kako se lahko spremeni človeško genetiko so - ali da se zakodirajo polja valovnih oblik z novo informacijo, ki bo dekodirana skozi holografijo, kot genska mutacija ali pa s predvajanjem informacije na ravni frekvence človeške genetike, ki bo sprožila spremembe v telesni zgradbi. Se spomnite kako so ruski raziskovalci spremenili žabji zarodek v močerada v svojem eksperimentu tako, da so prenesli močeradov DNK v informacijske vzorce žabjega zarodka? Internetni članek zelo dobro opiše vlogo DNK:

Iz karakteristične oblike te ogromne molekule – ranjena dvojna vijačnica – predstavlja DNK idealno elektromagnetno anteno. Po eni strani je podaljšana in zato kot sablja, ki lahko zelo dobro prejema električne pulze. Na drugi strani, gledano od zgoraj, pa ima obliko obroča in je zato zelo magnetna antena.

Obstaja veliko načinov kako se lahko spremeni človeško genetiko, ki se jo še vedno spreminja in to bom podrobneje opisal v drugih delih. Toda vprašanje, ki sledi je zakaj? Zakaj bi manipulirali človeško genetiko? Zgornji citat je zadel jedro tega in to nas pripelje do temeljev nadzora človeka in manipulacije. Tema v filmu Matrica temelji na dejstvih v smislu, da mi doživljamo lažno realnost, kjer je prišlo do vdora v človeško realnost, ki je obstajala prej in še vedno obstaja nad frekvenco zidov matrice. Arkonska matrica oddaja znotraj določenega frekvenčnega pasu in človeška DNK je zmanipulirana, da sprejema in oddaja znotraj tega istega pasu. To je enak princip, kakor bi nastavili radijski sprejemnik na določeno frekvenco, da bi dobili določeno postajo. Frekvenčni pas, na katerem DNK sprejema in oddaja, zaklene celoten holografski telo-računalnik v ta isti pas, ki se skozi dekodirni sistem petih čutil/genetiko manifestira kot navidezno doživljanje realnosti v možganih. Človeštvo je bilo ujeto v matico takoj, ko je DNK začela sprejemati informacije znotraj frekvenčnega pasu vidne svetlobe v elektromagnetnem spektru. Ključ, s katerim se je to lahko zgodilo je manipulacija RNK ali Ribonukleinske kisline. 

RNK in DNK

DNK je genetska zvezda že desetletja, medtem ko je RNK relativno majhen igralec. Ampak prihaja do velikega premisleka med raziskovalci RNK, kot je na primer Yoshikazu Nakamura, ki je profesor Oddelka za molekulsko biologijo, na inštitutu za zdravstveno znanost, univerze v Tokiu, ki izpostavlja, da je bilo življenje ustvarjeno v ''svetu RNK''. Moj veliki prijatelj, raziskovalec in vrhunski zdravilec Mike Lambert na Shen kliniki iz Isle of Wight, je že dolgo tega razvozlal, da je RNK tista, ki je uspavana sila in ne DNK. Na kratko, RNK piše program, ki ga mi imenujemo DNK. Če to postavim v računalniški jezik, potem RNK nadzoruje miško in tipkovnico, DNK pa je to, kar se pojavi na ekranu. Arkonski manipulatorji človeške genetike so morali spremeniti program DNK, preko programerja RNK. Zanimivo in zelo pomembno je, da nekateri raziskovalci RNK verjamejo, da je v starodavnih časih vladal ''RNK svet'',  kjer je RNK imela vodilno vlogo. To bi bilo smiselno, če bi se zgodili genetski poizkusi za okrepitev programa (DNK) na račun svojega programerja (RNK). Velika farmacevtska podjetja zdaj predstavljajo zdravila, ki bodo zmanipulirala funkcije RNK, še posebno skozi ''RNK motnje'', kot se to imenuje, katerih cilj je, da izključijo gene, za katere trdijo, da so grožnja za zdravje. Pravim ''trdijo'', kajti če pustimo tem ljudem, da se igrajo s človeško genetiko, je kot bi povabili bika v prodajalno s porcelanom. Zdaj lahko vidimo da, če arkonska mreža želi zaustaviti tiste dele genskega delovanja, ki omogočajo ljudem, da se močno povežejo z večjo realnostjo, to lahko naredijo skozi RNK. Enako želijo danes doseči zdravstvene združbe s svojimi napoji in strupi.

Frekvenčni pas vidne svetlobe holografske zavesti, je veliko bolj ozek kot je bil nekoč, zaradi zatiranja tega DNK sprejemnika-oddajnika, preko svojega upravnika, RNK. Ljudje so preden se je zgodil ta vdor videli veliko dlje, v danes nevidne ravni in meni je popolnoma jasno, zakaj je vidna svetloba frekvenčnega pasu tako smešno ozka. Starodavni spisi govorijo, da so ''bogovi živeli med nami'' in ti ''bogovi'' so še vedno tam kjer so vedno bili, v smislu frekvenčnega pasu. Samo mi jih ne moremo več videti. Telo-um računalnik je genetsko blokiran tako, da ne more dekodirati njihove frekvenčne ravni, kot je to lahko nekoč. To je popolnoma enak princip kot tisti, kar je kitajska vlada naredila z internetom na Kitajskem. Kitajski računalniški sistem je blokiran – tako imenovan veliki kitajski požarni zid – da na ta način zagotovi, da ne bo dekodiral velikih področij svetovnega spleta, ker ta vsebuje informacije katere ne želijo, da jih njihova populacija vidi. To isto je bilo storjeno človeštvu kot celoti. Arkoni ne želijo, da bi videli karkoli, kar bi nam odprlo oči ali še rajši naš razum k resnici, ki bi nas lahko osvobodila. Kakor pravi pregovor: »Oči so neuporabne, kadar je razum slep«. Prevara z matrico je pravi simbol na fantastični ravni tega za kar se Arkoni zavzemajo – prevaro. Gnostiki pravijo, da so imeli Demiurge in Arkoni oblast nad sončnim sistemom,  vendar ne nad Zemljo, Soncem in Luno. Pravijo, da Zemlja ni izvorno iz tega sistema, pač pa je bila sem potegnjena in je zdaj ujeta. Nadaljujejo, da so bili Sonce, Luna in Zemlja prvotno zasnovani tako, da bi bili sistem treh teles. To podpira trditev v moji knjigi Remember Who You Are, da Zemlja ''ni iz tega kraja''. Zagotovo je res, da obstajajo nenavadne matematične in geometrične povezave ter ''naključja'' med Zemljo, Soncem in Luno, ki ne veljajo za nobena druga telesa v sončnem sistemu – poglejte si v Remember Who You Are in Human Race Get Off Your Knees.

Poglejte vendar Zemljo. Zakaj je tako nenavadno drugačna od preostalega sončnega sistema? Gnostični spisi govorijo, da so ljudje živeli v organskem svetu, arkonski svet pa je anorganski. Definicija anorganskega vključuje: nanaša se na spojine, ki ne vsebujejo ogljikovodikovih skupin in se ne razvijejo v normalno rast: umetno. Na ta način so gnostiki opisali Arkone.

Fiziki: ''Morda živimo v računalniški simulaciji''

Zdaj opažamo, da se celo uradni znanstveniki sprašujejo, ali je naša realnost simulacija, ker je to edina smiselna razlaga tega, kar opazujejo. Nemški fiziki univerze v Bonnu so leta 2012 razkrili, da imajo morda dokaz, da je vesolje računalniška simulacija. V dokumentu z imenom ''Omejitve vesolja kot numerična simulacija'' so izpostavili, da če je to preprosto simulacija, bi ta ustvarila svoje lastne ''fizične zakone'', ki bi omejevali možnosti. In to je točno to, kar v svojih knjigah razlagam že leta – Od kod so prišli zakoni fizike? – klik, klik, enter. Pisci programa so se odločili, kaj želijo biti. Zato ljudje, kadar imajo zunajtelesno izkušnjo (vdor) doživijo popolnoma drugačno realnost, takšno ki nima omejitev, kakršne imamo mi. Znanstveniki govorijo o fenomenu, ki je poznan kot Greisen-Zatsepin-Kuzmin ali GZK prekinitev, ki je očitna meja za delce kozmičnih žarkov, ki nastanejo ob interakciji sevanja kozmičnega ozadja. Dokument iz univerze v Bonnu pravi, da ta ''vzorec omejitve'' odslikava to kar bi našli z računalniško simulacijo. Pravijo, da je to enako kakor bi bili zaporniki v popolnoma temni celici in ne bi bili sposobni videti ''zidov'' našega zapora ampak bi jih s pomočjo fizike lahko prepoznali. Tudi to je popolnoma v skladu z mojimi knjigami, v katerih sem opisal frekvenčne/vibracijske ''zidove'' naše ''popačene'' realnosti in navedel, da je najbolj oddaljen zid to, kar mi imenujemo svetlobna hitrost (uradno 290.000 km na sekundo).  Albert Einstein je dejal, da je to najhitrejša možna hitrost, toda to ne drži. Znotraj Vseh možnosti ne obstaja najhitrejše in najpočasnejše. Einsteinova svetlobna hitrost je rob matrice, to je lažne realnosti. Gledal sem BBC-jev ''znanstveni'' program, ki je eno uro porabil za vprašanje, ''katero je največje število?'', ko pa znotraj Vseh možnosti ni ne največjega, ne najmanjšega števila. Kaj pa ničla? To je samo človeški koncept znotraj čisto majhnega frekvenčnega pasu manipulirane realnosti. Morda si je vredno zapomniti ta stavek, za primer kadar vam nekdo reče, da je nekaj nemogoče – ''čisto majhen frekvenčni pas manipulirane realnosti''.  

Čudne stvari se začnejo pojavljati v bližini svetlobne hitrosti, kot na primer ta, da se ''čas'' upočasni in tudi drugi fenomeni. To se zgodi, ker je to točka na kateri se matrica končuje in se začenja realnost, ki se nahaja nad njo (srečanje dveh zelo različnih informacijskih polj, ki delujeta na različnih frekvencah). Svetlobna hitrost se nahaja na samem robu sposobnosti telo-računalnika, da bi zavestno dekodiral realnost in to zakaj je vse zmešano. Bolj ko verjamemo, da je svetlobna hitrost najhitrejša možna hitrost, bolj to postaja naš smisel realnosti. Naš smisel nato postane naša izkušnja (dekodirane) realnosti. To je enak princip, kot kadar vam hipnotizer vstavi lažno prepričanje (občutek realnosti) in oseba potem doživlja to prepričanje – kakor Tom, ki ni mogel videti svoje hčerke. Ljudje so na ta način programirani 24/7 s ponavljajočimi ''dejstvi'', ki pa niso nič drugega kot lažne predpostavke lažne realnosti. Svetlobno hitrost bomo lahko razbili takrat, ko bomo prenehali verjeti, da je nemogoče. Poglejte samo tek na 1600m, ki je pretečen v štirih minutah. Zdelo se je, da je nemogoče preteči 1600 v manj kot štirih minutah. Toda ko je nekomu to uspelo za delček sekunde, so drugi kmalu lahko naredili enako. Sistem nadzora to ve in lahko ste opazili, da vsakič ko nekdo izjavi, da je izdelal nekaj kar se lahko giblje hitreje kakor svetlobna hitrost, ga napade ''znanstvena'' srenja. Tisti, ki so ujeti v pet čutil in telo-računalnik, so ujeti znotraj matrice in tisti, ki so odprti do Zavesti/zavedanja, ki je nad tem frekvenčnim pasom, so sposobni videti in razumeti to, kar pet čutil ne zmore. Pet čutil se odziva tako, da drugim govorijo da so nori, ker iz njihove točke dojemanja – znotraj simulacije – to nima nobenega smisla in ne morejo ponotranjiti, kar je bilo povedano. Profesor iz Oxforda, Nick Bostrom je leta 2003 namignil, da mi morda živimo v računalniški simulaciji, ter izračunal ''računalniške zahteve'' za izgradnjo ene takšne simulacije. Skupina iz univerze v Bonnu se je ravno tako lotila ravno tega tako, da so zgradili majhno različico vesolja, ki je manjša celo od nanometrskega merila. Poročilo na internetu pravi:

Da bi pomagali izolirati iskano prepoznavno značilnost, fiziki simulirajo kvantno kromodinamiko (QCD), ki je temeljna sila v naravi, ki povzroča močno jedrsko silo med protoni in nevtroni in njihovim medsebojnim delovanjem. Da bi nadomestili prostorsko časovni kontinuum, izračunavajo majcene, tesno razporejene prostorske ''mreže''. To imenujejo ''teorija mrežnega merilnika'' ki posledično zagotavlja nove vpoglede v samo naravo snovi.

Zanimivo je, da raziskovalci svojo simulacijo pojmujejo kot predhodnico veliko močnejše različice, iz katere bodo molekule, celice in celo sami ljudje, morda nekoč izhajali. Ampak za zdaj so zainteresirani za izdelavo natančnih modelov kozmoloških procesov – in ugotoviti kateri lahko predstavljajo trde omejitve za simulacijo. V ta namen so raziskali mejo Greisen–Zatsepin–Kuzmin (ali GZK prekinitev) kot kandidata – prekinitev – v spektru visoko energetskih delcev. GZK prekinitev je še posebno obetavna, ker se prav zanimivo obnaša znotraj QCD modela.

In to bi bilo takšno razkritje, ki ga fiziki iščejo – pokazatelj, da se resnično za zaveso skriva človek. 

Ameriški teoretični fizik James Gates, profesor fizike John S. Toll iz univerze v Marylandu, tudi direktor Centra za teorijo o delcih in nitih, je leta 2012 napisal članek za revijo  Physics World kjer opisuje tudi to, da morda obstajajo dokazi, ki kažejo na to, da je naša realnost podobna simulaciji iz filma Matrica. Pravi, da so on in njegova ekipa raziskovalcev odkrili enačbe v materialu vesolja (jaz bi rekel v prevari), ki vsebuje vgrajene računalniške kode digitalnih podatkov. So v obliki binarnega sistema 1 in 0 za vklop in izkop električnega naboja, ki ga uporabljajo računalniki in pravi: »Nimamo pojma kaj to tam počne«. Jaz jim lahko pomagam pri tem. Pravi tudi, da bi bilo zaznavanje računalniških kod lahko način za potrditev, da živimo v simulaciji in o tem, kako jih je našel. Strinja se s tem, da to kar mi imenujemo ''narava'' se lahko zreducira na niz enačb, ki jih najdemo v računalniškem kodiranju. Računalniki in ostala električna tehnologija ima vgrajena matematična zaporedja, poznana kot kode za popravljanje napak ali blokirne kode, ki vračajo podatke v njihovo izvirno stanje v primeru da se nekaj spremeni ali se pojavi motnja med prenosom. Gates in njegova skupina so našli ta zaporedja znotraj konstrukcije naše realnosti, toda ne vedo kaj tam počnejo. Jaz bi imel na to vprašanje preprost odgovor: kode za popravljanje so tam, ker zagotavljajo da ostane matrica stabilna – da prevara ostane na svojem mestu – in da so drugi podatki prefiltrirani ven (misel ali vir informacije, ki ni iz matrice) kadar grozijo, da bodo imeli učinek na digitalno konstrukcijo prevare in tako je matrica zavarovana.

Obstajajo ravni energijske moči – razširjene zavesti znotraj ali zunaj matrice – s  katerimi se te kode ne morejo spopadati. Kadar se ljudje prebudijo v večjo vizijo sebe in realnosti, se tudi učinek te valovne oblike izraža digitalno in ko enkrat dosežemo kritično maso razširjene zavesti, se mora tekstura matrice razkriti in prevara ne more več obstajati. Študija, ki je objavljena v Nature’s Scientific Reports primerja vesolje z ogromnimi možgani. Študija pravi, da je način kakor se razvija vesolje enak načinu razvoja interneta in človeških možganov. Seveda, saj je vesolje Kozmični internet – oziroma prevara, v našem primeru – in človeški možgani so manjša različica Kozmičnega interneta v smislu, kakor zgoraj, tako spodaj. Soavtor študije Dmitri Krioukov iz univerze v Kaliforniji, San Diego pravi: »Za fizika, je to takojšen znak, da gre za pomanjkljivo razumevanje, kako deluje narava.« To kar ''manjka'' je razumevanje, da je to računalniški program – ''sanje'', ki so ugrabile sanje. Ameriški avtor in poet Edgar

Alan Poe je napisal, da vse kar mi vidimo ali se nam dozdeva, so samo sanje v sanjah in v filmu Matrica Morpheus to pove takole:

Neo, si imel kdaj sanje, za katere si bil tako prepričan, da so resničnost? Kaj če se iz teh sanj ne bi mogel zbuditi? Kako bi potem razlikoval sanjski svet od resničnega sveta?

Torej, koliko ''resničnega sveta'' nam prevara matrice dovoljuje, da vidimo? Bolj ko se moja zavest širi, bolj ugotavljam da popolnoma nič; ali vsaj nič v smislu dojemanja izvirnika v svoji izvirni obliki. To kar mi ''vidimo'' je slaba kopija izvirnika, ki je bil nato še nadalje manipuliran, spremenjen in popačen, da bi povečal obseg omejevanja in prevaro dojemanja. Jaz sem se mnogokrat v svojem življenju zazrl gor v nebo in se spraševal ali ni to samo projekcija. Živo se spominjam, kako sem kot majhen otrok, v petdesetih letih šel v londonski Planetarij in bil šokiran, ko so se ugasnile luči in sem videl nočno nebo, ki je bilo projicirano na stropu, ki je bil v obliki kupole. Izgledalo je tako ''resnično'' in ta spomin me vedno spremlja, kot sem to razložil v svoji knjigi Remember Who You Are. Enak občutek sem imel, ko sem gledal film The Truman show. Glavni lik, ki ga je igral Jim Carrey se je rodil v ogromno kuliso telenovele in tega nikoli ni vedel. Mislil je, da je to resnični svet ves čas svojega odraščanja medtem, ko ga je ''resnični'' svet, ki ga on nikoli ni videl, neprestano gledal po televiziji. S časoma je spoznal, da živi v velikanski kupoli, kjer sta bila Sonce in Luna, ki sta se izmenjavala in dajala občutek dneva in noči, tehnološko usmerjena iluzija. Komandna enota, iz katere je bilo to vse režirano, je izgledala kot naša Luna in to je zelo primerno, kot bomo videli. Izraz ''nebesni svod'', ki se nahaja v Genezi v bistvu pomeni ''ogromna kupola'' in ''nad nebesnim svodom'' v tem okviru postane ''nad matrico'', nad ''ogromno kupolo''. Beseda kupola je uporabljena tudi v moderni izdaji Biblije:

Bog je rekel: »Naj bodo luči na nebesnem oboku! Ločujejo naj dan od noči in naj bodo znamenja za čase, dneve in leta! Naj svetijo na nebesnem oboku in razsvetljujejo zemljo!« Zgodilo se je tako. Bog je naredil dve veliki luči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki naj gospoduje noči, ter zvezde.  Bog jih je postavil na nebesni obok, da bi razsvetljevale zemljo. Gospodovale naj bi dnevu in noči in ločevale svetlobo od teme. Bog je videl, da je dobro.  In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan.  – Geneza 1: 14 – 19

 

V kupoli

Matrica deluje tako, da blokira informacijo, ki bi jo sicer ljudje normalno dekodirali in to nadomesti z lažno informacijo, ki je nato dekodirana kot realnost. To tako težko izvedljivo kot se morda zdi in za podoben mehanizem blokiranja se priznava, da je na delu v zemeljski atmosferi. Na internetni strani NASE piše:

Vendar pa zemeljska atmosfera deluje nepropustno za velik del elektromagnetnega spektra. Atmosfera absorbira večino valovnih dolžin, ki so krajše od ultravijoličnega, večino valovnih dolžin med infrardečo in mikrovalovi in večino najdaljših radijskih valov. Radijskim astronomom tako ostanejo samo kratki radijski valovi za prodiranje v atmosfero, ki prinašajo informacije o vesolju na naše zemeljske inštrumente.

Glavna frekvenčna območja, ki jim je dovoljen prehod v atmosfero se imenujejo radijsko okno. To okno je sestavljeno iz frekvenc, ki segajo od okoli 5 MHz (5 milijonov Hertzov) to 30 GHz (30 bilijonov Hertzov). Konec nizkofrekvenčnega okna je omejen s signali, ki jih odbija ionosfera nazaj v prostor, medtem ko zgornja meja povzroča absorpcijo radijskih valov z vodno paro in ogljikovim dioksidom v atmosferi.

Tehnologija kot je analogno televizijsko oddajanje, nam lahko prepreči da bi videli celotne galaksije znotraj svojega frekvenčnega območja. Britanska revija uradne znanosti New Scientist je poročala, da poteka dirka za preučevanje galaksij, ki so se nenadoma prikazale v obsegu med 700 in 800 megaHertzi, ko so Združene države preklopile oddajanje iz analognega na digitalni televizijski prenos. Članek to navaja kot priložnost, ki se pojavi enkrat v življenju, da lahko vidimo galaksije v takem obsegu, preden se stare analogne frekvence določijo za druge tehnologije. Celotnih galaksij ni bilo moč videti samo zato, ker so Američani gledali televizijo in tisti z dramatično bolj naprednim tehnološkim znanjem ne bi mogle narediti to kar pravim da delajo, glede na matrico? Ekipa iz Imperial College London in univerza Salford iz North West of England že razvijajo ''plašč prostor – čas'', ki manipulira svetlobo in zakriva celotne dogodke pred opazovalcem. Navajajo primer – kaj če bi v stavbo vstopil nekdo, ki vlamlja v sefe, odprl sef, vzel kar je želel in odšel, medtem ko bi varnostne kamere kazale, da vrat sploh ni nihče odpiral. To se da izvesti z nečim, kar se imenuje ''meta-materiali'', ki motijo svetlobo na določeni valovni dolžini in to povzroči, da se svetloba (preprosto informacija) odkloni okoli predmeta v določeni barvi (frekvenci) iz svetlobnega spektruma. Mi lahko vidimo predmete samo takrat, kadar se svetloba od njih odbije in meta-materiali povzročijo, da je predmet za nas neviden. Medijsko poročilo o projektu pojasnjuje:

Teorija temelji na cenzuriranju toka dogodkov, ki ga mi zaznavamo kot tok svetlobnih delcev, imenovani tudi fotoni, ki zadenejo mrežnico. Z izkoriščanjem značilnosti optičnih vlaken se lahko tok fotonov upočasni, dogodki izrežejo in potem spet zašijejo nazaj skupaj….

Fotone oddaja Sonce, skupaj z mnogimi drugimi oblikami informacij in matrica deluje tako, da blokira in na novo kodira to informacijo, da nas hrani z lažno informacijo in tako lažno dekodirano realnostjo. V jeziku meta-materialov matrica ''cenzurira tok dogodkov'' in ''moti svetlobo na določeni valovni dolžini''.  

Je svetloba dobra? Hmmmm?

Po vseh teh letih z mnogimi namigi in kazanja s prstom ter sinhronosti v mojem življenju, je moj pogled tak, da je elektromagnetni spekter ''prevara''. Iz tega frekvenčnega pasu prihaja to kar mi imenujemo ''svetloba'' in vodeni smo v to da verjamemo, da je ''svetloba'' dobra in da je ''tema'' slaba. Ljudje govorijo o tem, da so ''videli svetlobo'', ''biti v svetlobi'' govorijo celo biti ''delavec luči''. Toda, ali je frekvenčni pas svetlobe res to kar se govori, da je? Ali pa je to točno tista realnost, ki nas zadržuje v iluzornem služabništvu? Jaz bi rekel, da to zadnje. Pomembno si je zapomniti, da je zarota Arkonov osnovana v popolnosti - v popolnosti – na prevari. In prevara gre dosti globlje, kot si ljudje sploh lahko predstavljamo. Vse je postavljeno na glavo – navzdol. Črno je belo, svetloba je ''tema''. Ampak tema v takem smislu, kot mnogi uporabljajo to besedo, kot nekaj kar ni lepo. Mi vidimo svetlobo kot dobro, ker je to edini način, da vidimo. Toda, počakajte malo. Ali ni celotna zamisel zarote Arkonov, da mi ''vidimo'' to, kar oni želijo, da vidimo? Svetloba je frekvenčni razpon na katerega je uglašen naš računalnik telo/um z gensko manipulacijo. Zato ni naključje, da skrivne družbe in satanisti častijo Demiurge/Satan/Lucifer kot ''Prinašalca svetlobe''. Če bi bili uglašeni na drugačen frekvenčni pas, ki je izven tega kar mi imenujemo ''svetloba'', bi to informacijo dekodirali in bi še vedno lahko ''videli'' to kar je bilo dekodirano. Tisti, ki so doživeli izkušnjo bližnje smrti so ''videli'' tudi takrat, ko so zapustili telo, čeprav niso imeli ''oči''. To je vse iluzija in svetloba je popolnoma in povsem narobe razumljena in napačno prikazana.  

Ko sem sam doživel mir in tišino Vsega kar je, v ayahuasca stanju v Braziliji, tega nisem izkusil kot ''svetlobo'', pač kot Vsevedno temo. Resničnost nad tem frekvenčnim pasom je povsem drugačna. Ima zalo drugačne ''fizične zakone'' in ima neomejen potencial v primerjavi s tem, kar mi izkušamo znotraj matrice. Jaz ne verjamem, da negativna – pozitivna polarnost obstaja nad matrico na način, kot mi to doživljamo tukaj. Polarnosti so potrebne, da deliš in vladaš in mi to vidimo po celotni družbi, kot tudi na področju fizike človeka. Polarnosti so potrebne, da proizvajajo elektriko in tako elektromagnetizem, kar jaz pravim, da je matrica. Druge polarnosti sta moški in ženski spol. Ljudje so bili pred tem vmešavanjem bolj androgena bitja, brez izrazite moški/ženska delitve. Isto biblično besedilo, ki govori o Bogu (bogovi), ki je ustvaril bitja ''po svoji podobi'' tudi pravi: »Ustvaril je moškega in žensko…« (Geneza 1:26 – 28). Stvaritev Eve iz rebra (življenjska esenca) Adama, se nanaša na isto sistematsko dejanje delitve. Nad to realnostjo, v področjih razširjene zavesti je Enost, enotnost in ni delitve ali polarnosti. Ljudje pravijo, da potrebujemo polarnosti, da bi dopolnili eden drugega in dosegli ravnovesje. Toda ali se mora energetsko ravnovesje in harmonija manifestirati skozi tekmovalno silo ali bi lahko bila ta sila sama po sebi brez potrebne tekmovalne polarnosti? Jaz bi rekel, da ja. Velika večina tega, kar bi znanstveniki radi razumeli in predpostavke, ki ji širijo kot dejstva, se nanašajo na lažno matrico in ne na širšo realnost. Radi bi razumeli vesolje, za katerega verjamejo da je ''naravno'', ko pa je enak računalniški simulaciji. Ni čudno, da so tako zmedeni.

Zločin časa

Bolj ko se bližamo svetlobni hitrosti, bolj ''čas'' postaja počasnejši. Kako je to sploh mogoče, ko pa čas ne obstaja? In kako bi se to lahko zgodilo, tudi če bi čas obstajal? Ali ne bi moral biti čas konstanten, če je resničen? Vendar ni. Čas je odvisen od opazovalca, kot je rekel Einstein. Prepričan sem, da je že mnogo ljudi doživelo, da kadar so bili v družbi ljudi, ki so jih dolgočasili, se jim je zdelo da čas teče počasi in nasprotno drži, kadar je izkušnja vzpodbudna in prijetna. Trajanje tega, kar mi imenujemo ''čas'' je odvisno od opazovalca in od tega, kako on dekodira in gradi to, kar  mi ''imenujemo'' čas. Jaz vem kako čas leti kadar ''padem not'', ko pišem knjigo ali kadar govorim na kakšnem dogodku. Če stojite ob progi in mimo pelje vlak, se zdi, da se vlak premika hitreje, kot se to isto zdi ljudem, ki sedijo na vlaku. Če pa potujete z vesoljsko ladjo, ki se približa svetlobni hitrosti, bo za nekaj časa vaš odnos do časa popolnoma drugačen, kot je tistim, ki so na Zemlji. Razlago tega sem našel v članku na internetu:

Če bi Mary potovala s skoraj svetlobno hitrostjo in bi po njeni uri potovala eno leto preden bi se vrnila nazaj na Zemljo, bi ob povratku ugotovila, da je na Zemlji minilo dobrih 20 let. Tudi njen partner Bill nič več ne čaka nanjo. Glede na Mary, je minilo eno leto.

Prehod enega leta za Mary je bil za Billa, ki je bil na Zemlji daljši, kot je bil za Mary v njeni ladji. Čeprav je na Zemlji minilo 20 let, je Mary na svoji ladji videla, da je minilo le eno leto, ker je ona potovala veliko hitreje, kot je potoval Bill na Zemlji, tako je čas njej mineval počasneje, kot je mineval Billu. Zdi se, da čas za vsakogar, kjerkoli mineva enako, a to ne drži. Čas sam po sebi je iluzija.

In to je res. To kar imenujemo čas je način, kako naše telo-um prevaja dogodke iz ZDAJ v zaporedja. Vse se simultano dogaja v ZDAJ in ''čas'' pomeni, kako mi postavimo te dogodke iz ZDAJ v dozdevno zaporedje, za katero se zdi, da se premika od A skozi B do C in naprej v času. Hitrost v kateri naredimo to zaporedje, za katero se zdi, da se premika, narekuje kako hitro ali kako počasi ''čas'' mineva. Nič takšnega, kot je potovalni čas ne obstaja, ker nič takšnega kot je čas ne obstaja. To kar mislimo da je potovalni čas, je samo prenos naše točke pozornosti v realnost, ki vsa simultano obstaja v ZDAJ. Naše dojemanje je tisto, ki označuje nekaj kot ''preteklost'' in 'prihodnost''. Čas, prostor in celo gibanje so iluzionisti procesa dekodiranja. 

Nekatere možganske (dekodirne) okvare povzročajo, da ljudje vidijo to kar bi moralo biti tekoča tekočina, kot edini zamrznjen kader ali avto v daljavi, ki jih dohiti v sekundi, brez česarkoli v vmesnem času. To je enako predvajanju filma, kjer je bilo izrezano veliko kadrov, da bi se ustvaril občutek ''prekinitvenega preskoka'', ko zaporedje nenadoma preskoči iz ene stvari na drugo. Še en smisel ''časa'': če čas ne obstaja, zakaj se potem staramo? Zakaj se nekdo v bližini svetlobne hitrosti stara veliko počasneje, kot nekdo, ki ji ni blizu? Staranje je enako kot čas, prostor in gibanje, program – zakodirana programska oprema, ki jo telo-um bere in se na njo odziva.

Arkoni si ne želijo, da bi ljudje živeli neverjetno dolgo, kot so to lahko pred ''prevaro'' (navidezno smešno dolga življenja se nanašajo na ljudi v starodavnih besedilih, kjer je opisano, kako je bilo nekoč). Dlje kot doživljate to realnost, več je možnosti da ugotovite kakšna igra se tukaj dogaja in začnete na to opozarjati druge ljudi. Zato so namestili biološke programe, da so življenja veliko krajša, kot je to potrebno. To se imenuje program smrti in to je vse. Zavest bi lahko ta program presegla in tudi vse druge programe, če bi odprli naš um in to tudi dovolili. To je še eden od razlogov, da je bila iluzija časa zakodirana v matrico. Medtem ko je realnost telo-um zaklenjena v tok, da dojema preteklost, sedanjost in prihodnost, pa je zavest v stanju kjer ni časa, v ZDAJ. Že samo to neskladje ustvarja odklopljeno zaznavanje, kar je točno to, kar bi rad dosegel arkonski Sistem nadzora. Nekaj moram tukaj poudariti. Iluzija matrice se razteza nad svet samo petih čutil. Tudi gnostiki to opisujejo na svoj način. Matrica ima še druge frekvenčne pasove, ki ujame v past tiste, ki se umaknejo iz telesa, kar mi imenujemo ''smrt'', ker niso v valovni obliki/vibracijskem stanju, da bi lahko pobegnili tem drugim ravnem muholovne matrice. Še enkrat, gre samo za točko pozornosti. Če je ob iluzorni ''smrti'' naša točka pozornosti ostala v telo-um načinu, potem je vse kar se zgodi to, da telo preneha delovati in točka pozornosti ostane v stanju uma, brez telesa. Toda um je še vedno v matrici zato ker, ko prenesete točko pozornosti samo iz telo-uma, ostane um v matrici na drugih frekvenčnih pasovih. John Lamb v svoji knjigi o gnostičnem verovanju Not In His Image piše:« Arkonska nebesa so naslednji svet za neštete ljudi, ki jih je simulacija pretentala…« Gnostiki pravijo, da bi morali, če želimo uiti lažni realnosti, po smrti preiti skozi področje planetarne sfere, ki jo nadzorujejo Arkoni. Mi to vidimo kot trdna telesa, ki krožijo okoli Sonca, vendar je to samo holografska raven. V globljih energetskih ravneh, nad vidno svetlobo so vidiki druge ravni energetske matrice, ki so ustvarjeni, da ujamejo raztelešene ''duše'' v tako imenovani reinkarnacijski cikel. Gnostiki pravijo, da je bila najbolj oddaljena planetarna sfera ali Arkon, Saturn in nad tem je bil Leviathan, kača, ki požira lastni rep v obliki, ki jo danes poznamo kot Ouroboros. Ta kontekst s Saturnom bo še zelo pomemben ob primernem času. Gnostiki pravijo, da morajo duše iti skozi to, da bi dosegle Raj. To me spominja na izraz ''neprehoden obroč''.  Na to sem naletel že pred mnogimi leti in definicija v okultnem slovarju G de Purucker-ja je zelo primerna:

Izredno močan in sugestiven mističen izraz, ki označuje krog ali mejo meje, znotraj katere je vsebovana zavest tistih, ki so še vedno pod oblastjo iluzije ločenosti – in to določa ali bo obroč velik ali majhen. Ne pomeni nobene posebne priložnosti ali stanja, pač pa je splošen izraz, ki je primeren za vsako stanje v katerem se nahaja entiteta, ki je dosegla določeno stanje razvojne rasti razkrivanja zavesti in je nesposobna prehoda v višje stanje, zaradi neke zablode pod katero deluje zavest, pa naj je ta zabloda mentalna ali duhovna.

Matrici uidete samo, če prenesete točko pozornosti iz telo-um v zavest, v resnični jaz, nad matrico. V veliki meri so to točke pozornosti (ki bivajo) v področjih neutelešenega uma, ki komunicira skozi odrske in televizijske psihe in je tako še naprej tesno povezan s ''fizičnim'', ker se nahaja za las stran, v smislu frekvence. To je lahko tudi izvor mnogih entitet duhov, ki jih ljudje videvajo v eteričnem stanju. To kar tukaj opisujem razloži inkarnacijo. To verovanje ima svoj izvor v starodavni Indiji in religijah Vzhoda, ki so bile popolnoma pod vplivom arkonskih kačjih bogov. Reinkarnacija izhaja iz verovanja, da se mora ''duša'' nenehno inkarnirati v različna telesa in situacije, dokler ne postane ''razsvetljena'' in sposobna uiti reinkarnacijskem ciklu in oditi od tod. In to opisuje način, za katerega jaz trdim, da matrica deluje. Arkoni in njihov mojster Demiurge si ne želijo, da bi mi ušli njihovi muholovki, ker se oni hranijo z našo energijo iz razlogov, ki jih bom razložil in ta proces se dogaja na vseh ravneh matrice. Mi smo njih izvor moči in vir ustvarjalne domišljije, zato ne želijo ''izgubiti'' nikogar od nas.

Kot prvo: mi ne rabimo iskati razsvetljenja, ker smo že razsvetljeni in smo Vse možnosti. To kar moramo narediti je, da izbrišemo programe in energetske plasti čebule, ki nam prekinja povezavo z vplivom tega razsvetljenja. Pozitiven vidik tako imenovane reinkarnacije je, da postanemo razsvetljeni z dolgo in neprekinjeno izkušnjo, dokler se ne zavemo, da smo že razsvetljeni. Toda izkušnja še vedno lahko doda nove plasti k čebuli in nas odpelje globlje v nevednosti in amnezije. Ko sem bil v Braziliji in doživel izkušnjo z ayahuasco sem slišal, da z menoj govori neki glas, ki mi je tudi pokazal podobo poti čez polja. Ljudje so začeli z neba padati na to pot in kakor so hodili po njej so jo tako shodili, da se je pot spremenila v zarezo, kakršne so na starih vilinskih ploščah. Zareza se je poglabljala in poglabljala in postala zelo temna. Simbolizem in besede opisujejo kako je, ko je ujet um, ki se reinkarnira v holografsko realnost že v zarezi, v programu, še preden se sploh začne nov program.

Bolj ko se bodo ljudje prebudili v svoj resnični jaz, naravo realnosti in iluzijo matrice, z večjo gotovostjo bodo ušli njenim krempljem, ko bodo zapustili telo. Oo, seveda zapustili telo. Kakšno zgodbo bo povedal ta naslednji človek. 

Vir: David Icke  - Perception deception