Prevara dojemanja 7. poglavje

7

''Mrtev'' en teden, a prišel nazaj, da pove zgodbo

Kakor dobro preživet dan prinese srečen spanec, tako dobro preživeto življenje prinese srečno smrt.

Leonardo da Vinci

Vedno dobro je – celo bistveno – da znotraj te nore in absurdne norišnice, poznane kot človeška družba, lahko vidimo nad njeno iluzijo in zablode v prvotni realnosti, ki leži nad to vibracijsko zaporno celico. Ta ''svet'' – ta holografska iluzija – je kar je, toda neskončna realnost je nekaj drugega. Jaz govorim in pišem že toliko let, da lahko v en sam stavek zajamem celoto življenja, obstoja: Neskončna ljubezen je edina resnica – vse ostalo je iluzija. 

To je v bistvu naslov knjige, ki sem jo izdal leta 2003 in prav fantastično je bilo prebrati zgodbo nekoga po skoraj desetih letih, ki je ''bil tam'' in se spominja izkušnje, ki potrjuje to preprosto dejstvo: Neskončna realnost je neskončna ljubezen. Naša trenutna realnost je skrajna popačenost tiste ''norme'' – ne same ''norme''. Razložil sem že zakaj ta popačenost obstaja – zakaj je naša realnost tako neuravnotežena in nora – toda nad tem ''svetom'' (frekvenčnim razponom) leži mavrični raj, ki so ga mnogi, ki so tam bili in se vrnili, da bi povedali zgodbo, opisali. To, zaradi česar je ta primer tako zgovoren in prepričljiv je, da je vir te zgodbe ameriški nevrokirurg, ki ne bi mogel biti bolj trde glave in dogmatski v smislu – ta svet je vse kar je, možgani so zavest. Skeptik ki bi delal na tem celo življenje – in v mnogo pogledih tudi je. Nato so mu odpovedali možgani za sedem dni in nato človek, ki je ''prišel nazaj'' ni bil več človek, ki je prej ''odšel''. Dr Eben Alexander je akademski nevrokirurg že 15 let na Harvardu in sam zase pravi, da bi bilo težko srečati bolj zagrizenega zagovornika zaprtega uma, ki je zavračal zamisel o življenju po smrti, sploh po smrti telesa in možganov. Za njega so možgani tisti, ki zagotavljajo zavest in tako bi bilo nemogoče za zavest, da bi nadaljevala z obstojom potem, ko so odpovedali možgani. To je ta oslarija na kateri je ustanovljena ''znanost'' že od začetka, ker je bila vedno namenjena ločevanju populacije od zavesti – spomina – in svoje resnične in neskončne narave. Dva največja zagovornika tega v Veliki Britaniji sta neveden par, Profesor Richard 'Dogma' Dawkins iz Oxfordske univerze in Christopher French profesor psihologije na visoki šoli Goldsmith, univerze v Londonu. French je tudi glavni urednik revije The Skeptic, ki je propagandna roka betonskega uma. Ti ljudje obsojajo to, kar imenujejo ''psevdoznanost'' medtem ko so njeni poklicni oskrbovalci. Ocena Dawkins-ove knjige pravi:  

Dawkins verjame v absolutno realnost. Ne verjame, da je realnost gnetljiva. Dawkins priznava, da je njegovo razumevanje kvantne mehanike megleno in zato zavrača, da bi pregloboko brskal v to temo.

Zemlja

Pleidijanci

 

ZEMLJA

Barbara Marziniak 

Ples dimenzij

Radi bi vas spomnili, da Najvišji Kreator vključuje vse skupine in če se nahajate v njegovem vesolju, potem ste vključeni tudi vi v njegovo vesolje.

Vi, kot človeško bitje ste knjižnična izkaznica, ključ do Žive knjižnice. Vse informacije, ki so shranjene v zemeljski knjižnici so dostopne preko vas. Bili ste ustvarjeni, da se skozi vas lahko združuje, vpliva in pojavlja.

Sem ste prišli, da bi obvladali človeško različico duhovnega razvojnega procesa – da bi z njim živeli, da bi se zlili z mnogimi različnimi realnostmi in da bi omogočili, da se realnosti pojavljajo skozi vas. S časoma se boste uglasili z zavestjo bogov ustvarjalcev iz katerih izvirate. To bo tako, kot bi uglasili radijski sprejemnik tako, da ulovite različne frekvence.

Dovolite si razumeti, da so posebna fizična telesa, ki jih sedaj naseljujete centri za pošiljanje in sprejemanje, oddajne enote, ki obstajajo v mnogih realnostih. Vsa kreacija je oblikovana tako, da se nanjo lahko vpliva – koščki sestavljanke, ki se ujemajo z drugimi deli sestavljanke. Kot človeška bitja ste nepoučeni o tem, koliko priveskov imate, ki vas držijo v drugih realnostih.